Več denarja, a tudi več skrbi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 1. december 2006 / 05:00

Kmetijstvo bo po predlaganem programu razvoja podeželja dobilo v obdobju 2007 - 2013 letno več denarja kot v minulih letih, a ob večjem znesku so večje tudi skrbi, kako ponujeni denar čim bolje izkoristiti.

Kranj – Včeraj se je končala javna obravnava predlaganega programa razvoja podeželja za obdobje 2007 – 2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na podlagi pripomb v sodelovanju z različnimi organizacijami in ustanovami pripravilo končni predlog dokumenta. Predlagani program predvideva v naslednjih sedmih letih skupno približno 1,6 milijarde evrov denarja za razvoj podeželja, od tega 1,15 milijarde evrov javnih in še 448 milijonov evrov zasebnih razvojnih sredstev. Več kot tri četrtine javnih sredstev oz. 900 milijonov evrov naj bi prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. V primerjavi s finančnim obdobjem 2004 – 2006 naj bi bilo letno skoraj dve petini več denarja za kmetijstvo in podeželje, skoraj 18 odstotkov več za kmetijstvo in gozdarstvo kot gospodarski panogi, trikrat več za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, več za gozdarstvo ter za razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah, enako kot doslej za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop) in skoraj trikrat manj za pomoč kmetijam pri prilaganju standardom Evropske unije. Program predvideva tudi nekatere nove ukrepe za razvoj podjetništva in turizma na kmetijah oz. na podeželju.

Največji problemi bodo pri izvedbi

V kmetijsko gozdarski zbornici ugotavljajo, da bi tudi Slovenija tako kot druge članice Evropske unije potrebovala za pripravo dobrega programa razvoja podeželja več časa in da je samo dva tedna premalo za javno obravnavo. Program premalo upošteva dejanske potrebe kmetov, menijo v zbornici, kjer pričakujejo največje probleme pri izvedbi, še zlasti pri izvajanju novih ukrepov. Slovenija za izkoriščanje sredstev nima vnaprej pripravljenih projektov, problem pa bo še toliko večji, ker bo prav v prvem letu izvajanja programa morala izkoristiti največ razvojnih sredstev. V zbornici so se glede na dosedanje izkušnje v pripombah zavzeli za odprte razpise, daljše razpisne roke, pravočasne objave predpisov in razpisov ter za čim manjše spreminjanje razpisnih pogojev, predlagajo pa tudi, da naj bi se ukrepi za posodabljanje kmetijskih gospodarstev delili na dva dela – na večje, zahtevnejše investicije in na manjše, ki bi bile administrativno enostavne in za katere ne bi bilo zahtev po ekonomski upravičenosti.