Novi izzivi za svetovalce

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 28. november 2006 / 05:00

Na tradicionalnem posvetu Kmetijske svetovalne službe Slovenije razpravljajo o razvoju podeželja med leti 2007 in 2013.

Bled – Kako zanimiva in aktualna je tematika razvoja podeželja, so na tradicionalnem, letos že 22. posvetu Kmetijske svetovalne službe Slovenije na Bledu, pokazali že uvodni govori, v nadaljevanju pa se je razprava usmerila predvsem k odgovorom na vprašanje, kako najbolj učinkovito izkoristiti sredstva, ki jih za razvoj podeželja namenja Evropska unija.

Zaposleni v kmetijsko svetovalnih službah se na Bledu srečujejo že vrsto let, letos pa so na posvet med drugim povabili tudi predstavnike bavarskega deželnega ministrstva za kmetijstvo in gozdove ter Kmetijske zbornice Avstrije.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je uvodoma poudaril, da je Slovenija med vsemi novimi članicami Evropske unije najbolje izkoristila ponujene možnosti skupne kmetijske politike, kljub temu pa položaj slovenskega kmetijstva ni rožnat. Program razvoja podeželja ne pomeni tudi strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki bi jo resorno ministrstvo moralo čim prej izoblikovati. Vrisk je tudi opozoril, da bi morali več pozornosti nameniti družinskim kmetijam, saj jih imamo pri nas premalo, tudi v tujini pa niso nastale kar čez noč, ampak samo z ustreznimi ukrepi v kmetijski politiki in razvoju podeželja. Resno težavo za kmetijstvo vidi v tem, da se kapital usmerja v kmetijsko in živilsko industrijo v novih članicah, tako da se izgublja kmetijsko lastništvo v proizvodnih in predelovalnih obratih in na zemljiščih.

Kmetijska ministrica Marija Lukačič je v uvodnem govoru povedala, da bo Slovenija za razvoj podeželja do leta 2013 iz sredstev Evropske unije dobila 900 milijonov evrov, skupaj s sredstvi iz državnih proračunov pa bo na voljo 1,16 milijarde evrov oziroma 278 milijard tolarjev. Med predvidenimi ukrepi so tudi sprememba neugodne starostne strukture na slovenskih kmetijah, izboljšanje nizke izobrazbene ravni slovenskih kmetov, ter izboljšanje upravljanja kmetij in trženja pridelkov. Ministrica Lukačičeva je tudi opozorila, da se površine obdelovalne zemlje v Sloveniji kljub številnim ukrepom še naprej manjšajo, in da obstoječe površine za minimalno prehransko varnost države ne zadoščajo.

Na dopoldanskem delu prvega dne posveta so se kmetijski svetovalci in drugi nosilci razvoja podeželja seznanili z vsebino in bodočim izvajanjem programa razvoja podeželja 2007-2013. V predstavitvah in razgovorih so predavatelji, med katerimi je bila tudi Branka Tome iz generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropski uniji, spregovorili o tem, kako naj bi aktivnosti Kmetijske svetovalne službe pri KGZS v sodelovanju z Evropsko komisijo, kmetijskim ministrstvom, vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Biotehniško fakulteto, čim bolj koristile razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja. Posledično bi svetovalne službe pomembno vplivale na doseganje skupnih razvojnih ciljev v programu razvoja podeželja. Drugi del posveta je namenjen predstavitvi povezave reforme Skupne kmetijske politike z navzkrižno skladnostjo predpisov ter vlogo kmetijske svetovalne službe pri izvedbi teh predpisov na terenu. Avstrijski in domači udeleženci predstavljajo model izvedbe svetovanja za navzkrižno svetovanje v Sloveniji s strani Kmetijske svetovalne službe in model sosednje Avstrije. Udeleženci posveta se bodo seznanili tudi s stanjem kmetijstva v letu 2005, prve ocene za 2006 in ključne usmeritve slovenskega kmetijstva po letu 2006.