GZS na poti prostovoljnega članstva

S sprejemom novega statuta Gospodarske zbornice Slovenije se bo ta zbornica morala začeti boriti za svoje članstvo. Grozi ji (pre)velika drobitev.

Ljubljana – Sredin sprejem novega statuta na skupščini GZS je vsekakor za povezovanje slovenskega gospodarstva prelomni dogodek, saj postaja GZS komercialna ustanova s prostovoljnim članstvom. Novi Zakon o gospodarskih zbornicah je odpravil njen javnopravni in s tem monopolni položaj, in če hočejo ali ne, si bodo morali poslej prizadevati za vsakega člana. Ali kot je dejal novi začasni predsednik GZS Samo Hribar Milič, člani bodo postali »kralji«. Za veliko spremembo, ki hkrati postavlja pod vprašaj moč zbornice v zastopanju gospodarstva v odnosu do države, pa tudi v socialnem dialogu ter zastopanju v tujini, sta vsekakor dva razloga: razraščanje birokracije v dosedanji GZS, ki je postala mnogokrat neučinkovita in imela zelo mačehovski odnos do svojih članov (celo za opravljanje javnih pooblastil je znala, kljub visoki članarini, to pošteno zaračunavati), po drugi strani pa povsem ideološko-politični razlogi, ki so po zamenjavi oblasti pred dvema letoma GZS postavili na stranski tir. Dovolj zgovorna je ugotovitev, da premier Janez Janša v dveh letih ni našel časa, da bi GZS obiskal (obiskal pa je ameriško gospodarsko zbornico), pa tudi na ministrstvu za gospodarstvo so nekdanjo zbornico praktično ignorirali. Dosedanji predsednik GZS Jožko Čuk, ki so ga v sredo odstavili, je postal glavni krivec prepočasne preobrazbe GZS, v poslovilnem govoru pa potožil, da ni bil v svojih dolgoročnejših stališčih pravilno razumljen. Tudi pri kopičenju premoženja, tudi na račun visoke članarine, ki naj bi postalo osnova za bodoče samofinanciranje. Prihodnji meseci pa ne bodo preizkušnja le za Hribarja, ki obljublja kleščenje aparata, pač pa tudi za člane, ki se bodo morali znati upreti skušnjavi, kot je dejal Vasilij Prešern, ustanavljanja vaških zbornic.