Samo Hribar Milič (levo) in Jožko Čuk (desno) ob "Esmeraldi", kot pravijo palači Gospodarske zbornice, za katero se bo vnel hud boj. (Foto: Fotomontaža GG)

GZS na poti prostovoljnega članstva

S sprejemom novega statuta Gospodarske zbornice Slovenije se bo ta zbornica morala začeti boriti za svoje članstvo. Grozi ji (pre)velika drobitev.

Ljubljana – Sredin sprejem novega statuta na skupščini GZS je vsekakor za povezovanje slovenskega gospodarstva prelomni dogodek, saj postaja GZS komercialna ustanova s prostovoljnim članstvom. Novi Zakon o gospodarskih zbornicah je odpravil njen javnopravni in s tem monopolni položaj, in če hočejo ali ne, si bodo morali poslej prizadevati za vsakega člana. Ali kot je dejal novi začasni predsednik GZS Samo Hribar Milič, člani bodo postali »kralji«. Za veliko spremembo, ki hkrati postavlja pod vprašaj moč zbornice v zastopanju gospodarstva v odnosu do države, pa tudi v socialnem dialogu ter zastopanju v tujini, sta vsekakor dva razloga: razraščanje birokracije v dosedanji GZS, ki je postala mnogokrat neučinkovita in imela zelo mačehovski odnos do svojih članov (celo za opravljanje javnih pooblastil je znala, kljub visoki članarini, to pošteno zaračunavati), po drugi strani pa povsem ideološko-politični razlogi, ki so po zamenjavi oblasti pred dvema letoma GZS postavili na stranski tir. Dovolj zgovorna je ugotovitev, da premier Janez Janša v dveh letih ni našel časa, da bi GZS obiskal (obiskal pa je ameriško gospodarsko zbornico), pa tudi na ministrstvu za gospodarstvo so nekdanjo zbornico praktično ignorirali. Dosedanji predsednik GZS Jožko Čuk, ki so ga v sredo odstavili, je postal glavni krivec prepočasne preobrazbe GZS, v poslovilnem govoru pa potožil, da ni bil v svojih dolgoročnejših stališčih pravilno razumljen. Tudi pri kopičenju premoženja, tudi na račun visoke članarine, ki naj bi postalo osnova za bodoče samofinanciranje. Prihodnji meseci pa ne bodo preizkušnja le za Hribarja, ki obljublja kleščenje aparata, pač pa tudi za člane, ki se bodo morali znati upreti skušnjavi, kot je dejal Vasilij Prešern, ustanavljanja vaških zbornic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 22. november 2016 / 15:58

Katere investicije si želijo v KS Sebenje

Tokratno anketo smo za Občino Tržič opravili med prebivalci krajevne skupnosti Sebenje. Navedli smo jim možne investicije, ki bi bile potrebne v njihovem kraju, in jih prosili, da izberejo tri, ki...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / sobota, 16. julij 2016 / 22:31

Od torte iz frotirja do knjige iz blaga

Jezersko – Vsaki dve leti članice skupine za ročna dela priredijo razstavo svojih izdelkov. Letos so jo v Korotanu, kjer bo v prihodnje medgeneracijski center, odprle junija ob občinskem prazniku,...

Kamnik / sobota, 16. julij 2016 / 22:29

Muzejska pot je še vedno gradbišče

Kamnik – Delavci Komunalnega podjetja Kamnik te dni intenzivno urejajo makadamski del Muzejske poti, ki vodi do gradu Zaprice, v katerem ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Dela, ki se izvajajo skl...

Zanimivosti / sobota, 16. julij 2016 / 22:20

Čriček

V poletnih večerih mnoge znova osrečuje popolna harmonija petja čričkov, v katerem odzvanja narava sama v svoji čudežni raznolikosti. Njihova melodija lahko predstavlja romantično ozadje mladim zal...

Nasveti / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Nočna straža v veleblagovnici

Letos mineva 410 let od rojstva velikega holandskega slikarja Rembrandta (1606–1669), ki je leta 1642, ko je bila Nizozemska še pod špansko krono, ustvaril znamenito skupinsko sliko Nočna straža....

GG Plus / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Kako je postala očetova last

Azrine težave so se začele že ob njenem rojstvu. Ko je prijokala na svet, je bila njena mama stara skoraj 46 let, očetu pa je bilo petnajst let več. Po vasi se je hvalil, da je 'naredil' t...