Manjše pridobijo, razvite izgubijo

Nov zakon o financiranju občin je ugodnejši za manjše in slabše razvite občine, večje in bogatejše bodo z njim na slabšem.

Kranj - Državni zbor je na izredni seji prejšnji teden sprejel zakon o financiranju občin. Glavni vir financiranja je bila v preteklosti dohodnina, 35 odstotkov so je občine dobile neposredno, sedaj pa se bo zbirala v državnem proračunu, država pa jo bo vsak mesec sproti nakazovala občinam, in sicer glede na število prebivalcev, kilometre cest in podobna merila.

Mihael Prevc, poslanec SLS v državnem zboru, sicer pa župan občine Železniki, o novem zakonu meni: »Večina od 210 slovenskih občin z novim zakonom pridobi, le štiri razvite, vključno z Ljubljano, izgubijo. Glavni vir financiranja občin je bilo v preteklosti 35 odstotkov dohodnine, ta pa je odvisna od plač, ki so najvišje ravno v Ljubljani in še kakšni bogatejši občini. Zaradi tega so bile med občinami velike razvojne razlike, in če jih želimo zmanjšati, je treba spremeniti zakon. Sprememba zakona je šla v smeri večje avtonomije občin, pravičnejše razdelitve finančnih virov in decentralizacije. V občini Železniki bomo, tako kot večina drugih občin v Sloveniji, z novim načinom financiranja pridobili. Kot kažejo izračunu, se nam bo poznalo za okoli 130 milijonov tolarjev.«

Miro Kozelj, župan občine Šenčur, pa zakon ocenjuje: »Z novim zakonom naša občina bistveno ne pridobi. Po starem bi nam iz državnega proračuna za leto 2007 pripadalo okoli 40 milijonov, razlika v izračunu med starim in novim načinom financiranja pa kaže le okoli 14 milijonov razlike v korist občini Šenčur. Kljub temu menim, da je novi zakon o financiranju občin dober, ker spodbuja občine, da poskrbijo za lasten prihodek. S finančno izravnavo s strani države tega ni bilo treba. Sedaj se ne bo več mogoče toliko zanašati na državne vire, pač pa bolj aktivirati lastne, denimo takse, nadomestila za stavbna zemljišča, poskrbeti za boljšo izterjavo.« Miro Kozelj iz preteklega sistema financiranja občin omenja primer, ko si je občina obetala precejšen znesek, ko je eden njenih občanov zadel na lotu. Davek od iger na srečo jim je tisto leto res navrgel nekaj denarja, naslednje leto pa je država na ta račun zmanjšala finančno izravnavo.

Med občinami, ki bodo z novim načinom izračunavanja na slabšem, je tudi občina Trzin. Njen župan Tone Peršak je do nove ureditve kritičen: »Naša občina je ena tistih, ki izgublja po vseh merilih nove zakonodaje. Svoje potrebe smo doslej v celoti pokrili iz dohodnine, tudi primerno porabo, ki se je v občinah ob pomanjkanju lastnih virov sicer v večji meri financirala iz državnega proračuna. Sedaj bo merilo glavarina in po merilih, ki jih uvaja novi zakon, bodo pridobile zlasti občine, ki nimajo drugega kot ljudi in ceste. V razvitejših občinah, kjer smo dobro poskrbeli za komunalno infrastrukturo, kjer imamo stoodstotno zasedene vrtce in kjer imamo zaradi preteklih vlaganj tudi višje stroške (teh pa nam država ne prizna), pa bomo na slabšem. V Trzinu ocenjujemo, da smo na slabšem za 11,5 milijona. Ne izgubljamo le z zakonom o financiranju občin, temveč nas je država udarila že s spremembo dohodninskega zakona.« Peršak še dodaja, da bo z novim zakonom večina občin dobila enako kot prej, na slabšem pa bodo razen večkrat omenjenih štirih občin tudi druge razvite, kakor sta denimo Domžale in Mengeš.