Radovljica v znamenju Linharta

Praznovanje 250-letnice rojstva Antona Tomaža Linharta se stopnjuje. Vrhunec bo doseglo z Linhartovimi dnevi na začetku decembra.

Radovljica – Enajstega decembra bo minilo 250 let od rojstva očeta slovenske dramatike Antona Tomaža Linharta, zato se v Radovljici, ki se kiti z nazivom Linhartovo mesto, ta čas pripravljajo na osrednje praznovanje. »Linhart je s svojim delom postavil temelje slovenskega samozavedanja,« je na torkovi tiskovni konferenci poudaril Ivo Svetina, direktor Slovenskega gledališkega muzeja in avtor dokumentarne oddaje o Linhartu, ki so jo minuli torek javno poslušali v tamkajšnji knjižnici. Program v počastitev obletnice se je pričel že konec lanskega leta s simpozijem ob izidu jubilejne monografije o Linhartu. Banka Slovenije je letos na pobudo občine predstavila jubilejne Linhartove kovance, odmevna je bila tudi razstava v Šivčevi hiši Oblačilna kultura v Radovljici v Linhartovem času. V teh dneh se dejavnosti nadaljujejo: med drugim ob četrtkih potekajo ustvarjalne delavnice za otroke Linhartov čas skozi oči in objektiv otrok, na ogled so predstave in razstave.

Vrhunec praznovanja bodo Linhartovi dnevi med 9. in 11. decembrom. V tem času bodo potekale številne prireditve, na tem mestu omenimo le, da bodo odprli obnovljene prostore v Graščini s fotografsko razstavo o oblačilni kulturi v Linhartovem času, premierno bodo predvajali dokumentarni film Linhart – človek razsvetljenstva, 10. decembra bo potekala osrednja predstava ob 250-letnici Linhartovega rojstva in občinskem prazniku, dan kasneje mu bodo v Ljubljani odkrili še spominsko ploščo.

S tem se praznovanje ne bo končalo, je poudarila Majda Odar z radovljiške občine, ampak se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. »Le tako bo Radovljica še naprej živela kot Linhartovo mesto,« je dodala. Praznovanje se bo v letu 2007 nadaljevalo z restavratorskimi deli na Graščini in z odprtjem stalne razstave Muzejev radovljiške občine in Slovenskega gledališkega muzeja. Razstavo, ki sta jo muzeja načrtovala dve leti, so nameravali odpreti že letos, a so poleti v prvem nadstropju odkrili osrednjo grajsko dvorano z izjemno dragocenim baročnim štukaturnim okrasom in fragmenti renesančnih fresk. V vzhodnem delu prvega nadstropja so jeseni naleteli na novo presenečenje: na dvorano s poslikavami iz 19. stoletja na stropu in na steni še iz časa gotike. Restavratorji bodo po odprtju celotnega stropa in sten ugotovili, kakšen je obseg in ohranjenost poslikav, Zavod za varstvo kulturne dediščine pa bo podal smernice za njihovo restavriranje. Vrednost obnovitvenih del (brez restavracije) bo znašala 150 milijonov tolarjev, od tega bo občina zagotovila 142 milijonov tolarjev, ministrstvo za kulturo pa 7,6 milijona tolarjev. Norveški finančni sklad bo zagotovil še 46 milijonov tolarjev za prenovo večnamenske dvorane in prostorov za Linhartov muzej. V letu 2008, ko bo Slovenija predsedovala EU, bosta muzeja pripravila še potujoči razstavo o Linhartu.