Med sosedi

Profesor Univerze v Celovcu dr. Peter Gstettner je zvest prijatelj in zagovornik Slovencev na Koroškem. Zaradi njegovih predavanj, govorov, knjig in razprav, v katerih brani pravice Slovencev in manjšin nasploh, in graja vladajoče na Koroškem, je dobil veliko nasprotnikov. Trpel ni le on, ampak tudi njegova družina. Storjenih krivic še do danes ni nihče popravil. Prof. dr. Peter Gstettner je še naprej zaskrbljen zaradi političnih razmer na Koroškem in svari Slovence pred nepremišljenimi koraki, tudi pred sodelovanjem s Heimatdienstom in drugimi sožitju v deželi nenaklonjenimi organizacijami. Zaradi dobrih del in tudi osebnega tveganja v korist Slovencem na Koroškem sta mu Narodni svet Slovencev na Koroškem in Krščanska kulturna zveza 9. novembra podelila Einspielerjevo nagrado. Nagrada se imenuje po slovenskem duhovniku, politiku in publicistu, pobudniku za ustanovitev Mohorjeve družbe, Andreju Einspielerju (1813-1888). Njena prva dobitnika sta bila leta 1988 Valentin Inzko (oče sedanjega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Valentina Inzka – op. p.) in Ernst Waldstein. Med nagrajenci je tudi nekdanji celovški oziroma krški in sedanji dunajski škof Egon Kapellari.

V Bistrici (Feistritz) pri Pliberku (Bleiburg) v Podjuni so konec preteklega tedna odprli nov sodoben 601 kvadratni meter velik in 1,5 milijona evrov vreden občinski urad. Bistrica se je namreč na pobudo Komiteja za osamosvojitev občine Bistrica leta 1991 odcepila od občine Pliberk in postala samostojna občina. Pri odprtju se je zapletlo, saj na poslopju ni dvojezičnega napisa, čeprav je bilo ob ustanovitvi dogovorjeno, da bo občina dvojezična in da bo na občinski zgradbi pisalo »Gemeindamt/Občinski urad Feistritz/Bistrica«. O napisih na stavbi in njihovi velikosti bo odločal občinski svet. Slavnostno odpiranje nove stavbe je bilo dvojezično in popestreno z razstavo »Umetnost v občini«. Spoštovanje dvojezičnosti je zbodlo deželnega glavarja dr. Joerga Haiderja, ki je grobo napadel župnika Franca Krambergerja iz Bližnjega Šmihela in nasploh katoliško Cerkev na Koroškem. Župniku je očital, da je potekala blagoslovitev samo v slovenščini, Cerkev pa je po njegovem spet »navdušen zažigač« narodnostne nestrpnosti v deželi. Predstavniki slovenskih organizacij so v izjavi za javnost poudarili, da je bila blagoslovitev opravljena v obeh deželnih jezikih in da se prav cerkev na Koroškem po sinodi leta 1972 trudi za enakopravno sožitje v deželi, kar pa za početje deželnega glavarja ni mogoče trditi.