Bolan otrok ne sodi v vrtec

A je realnost pogosto drugačna, so ugotavljali na posvetu o skrbi za zdravje v slovenskih vrtcih na Brdu. Starši so v službah pod velikim pritiskom in tako ne koristijo bolniškega dopusta za nego otroka, v vrtec pa vodijo bolne ali komaj pozdravljene otroke.

Brdo – Minuli teden je na Brdu pri Kranju potekal dvodnevni posvet na temo Skrb za zdravje v slovenskih vrtcih, ki so ga organizirali Zbornica sanitarnih inženirjev Slovenije, Inštitut za sanitarno inženirstvo in Skupnost vrtcev Slovenije. V vrtce je vključenih več kot 60 odstotkov otrok, zato je še toliko bolj pomembno, da zagotavljajo razmere za varno in zdravo otroštvo. Veliko pozornosti je več kot dvesto udeležencev posveta namenilo zdravi prehrani. Kot je pojasnila predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnik, pod zdravo prehrano razumejo obroke v primerni količinski, vitaminski, beljakovinski in energetski sestavi. »Poleg tega mora biti hrana pripravljena po postopkih za lahko prebavljivost in mikavno postrežena. Včasih je potrebna tudi motivacija in spodbuda za okušanje hrane, ki je otroci ne poznajo od doma. Tako ovržejo zadržke do nekaterih vrst hrane,« je dejala in dodala, da so otroci na splošno dojemljivi za zdravo prehrano. Večja težava naj bi bili njihovi starši, ki zaradi današnjega hitrega tempa življenja posegajo po hitri hrani, ki ni zdrava in je količinsko premočna. Po njenih besedah problem predstavlja tudi samo uživanje prehrane. »Hitro pripravljena hrana največkrat omogoča kar uživanje iz rok, brez jedilnega pribora in drugih načinov mirnega uživanja prehrane kot prijetnega obroka,« je poudarila Meršnikova.

Na to, da bi morali v vsakdanji naglici jesti bolj kulturno, je opozorila tudi psihologinja Marja Strojin. Dotaknila se je tudi neješčnosti, o kateri se pogosto pritožujejo vzgojiteljice predšolskih otrok. »Mnogi otroci jedo manjše količine hrane, a se vseeno dobro počutijo. Pri manjših otrocih tek pogosto niha – zjutraj in zvečer pogosto ni lačen, pri malici pa bo pojedel normalno količino hrane ali obratno. Raziskave so pokazale, da prihaja do nesporazuma v potrebah po hrani, ko otrok prehaja od tekoče na gostejšo hrano. Vendar se rast upočasni in ker je trda hrana izdatnejša od mleka, posledično enoletni otrok poje manjšo količino hrane kot osemmesečni dojenček,« je dejala in obenem opozorila na dosledno upoštevanje odklanjanja otrok določene hrane. Izpostavila je tudi preješčnost in z njo povezano preveliko telesno težo, ki je čedalje pogostejši problem v vrtcu.

Hiter življenjski tempo se odraža tudi na boleznih. Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., je poudarila, da bolan otrok ne spada v vrtec in da bi ga starši morali negovati doma. A je realnost pogosto drugačna, je dejala, saj v vrtec prihajajo bolni ali pa komaj pozdravljeni otroci. Starši so namreč danes pod velikim pritiskom v službah zaradi bolniške odsotnosti. »Več kot polovica staršev odgovorno do svojega otroka in hkrati do drugih otrok ob bolezni uredi varstvo. V zadnjih letih se močno izraža strah pred delodajalci, ko bi morali starši upravičeno koristiti bolniški dopust za nego bolnega otroka, pa tega ne storijo, saj so pritiski preveliki,« je dejala Meršnikova in dodala, da bi morali zahtevati poseben zakonski nadzor nad takimi ravnanji.