Nekateri svetniki so plačani kraljevsko

Prejemki in nagrade svetnikov in podžupanov gorenjskih občin

Nagrade mestnih ali občinskih svetnic in svetnikov bi lahko razdelili v dve skupini. V prvo spadajo tisti, ki lahko s tem denarjem pokrijejo stroške večerje, v drugo pa tisti, ki bi lahko od nje živeli.

Zakaj se na lokalnih volitvah za vstop v lokalno politiko poteguje ogromno kandidatk in kandidatov? Ali gre za prispevek kraju, v katerem živijo, za pridobivanje moči, ugleda … Za služenje denarja? Koliko z delom, za katerega so se sami odločili, kandidirali, se izpostavili, …, zaslužijo svetniki? Med njimi na predlog župana izvolijo tudi podžupana. Koliko zasluži on? Kakšno je delo podžupana? Kdo določa višino sejnine, kdo višino mesečnega nadomestila oziroma nagrade za podžupana in koliko znašajo ti stroški na letni ravni?

Svetniki sami odločajo o višini sejnin, ki jo dobijo za prisotnost na sejah občinskega sveta, odbora ali komisije ter višino podžupanske nagrade. Zakon določa le najvišji možni znesek za sejnine in podžupanske nagrade! Na skupni letni ravni svetnik lahko prejme več kot 15 odstotkov županove plače, podžupanska nagrada pa ne sme biti višja od 40 odstotkov županove plače. Višina nagrade je po občinah urejena s pravilniki, ki ponavadi v absolutni številki določajo zneske, včasih pa je višina določena z odstotki. Torej se bodo ob morebitnem povišanju županske plače (kar se v zadnjem času pogosto omenja) povišale tudi sejnine in podžupanske nagrade.

Zakaj je v Sloveniji normalno, da se tovrstno delo plačuje? Nekateri pravijo, da gre zgolj za stimulacijo za udeležbo na sejah, drugi za povrnitev stroškov. Slednjemu ne bi mogli oporekati, toda ko svetniki za nekaj ur dobijo 30, 40, 50 ali še več tisoč tolarjev ne moremo govoriti zgolj o stroških. Kdor ni stimuliran že z delom za razvoj svoje občine, naj ne kandidira na volitvah. Tudi prostovoljni gasilci, ki delujejo v vseh občinah, za svoje požrtvovalno delo niso plačani, poznajo le nekaj ugodnosti.

Na vse gorenjske občine smo naslovili sklop vprašanj, s katerimi smo želeli izvedeti, koliko za svoje delo dobijo svetniki občinskih oziroma mestnih svetov (posledično tudi odborov in komisij, saj svetniki delujejo tudi v njih) in tudi, koliko je občina skupno izplačala v ta namen leta 2002 in koliko leta 2005. Nadalje nas je zanimalo, koliko znaša mesečna nagrada podžupana oziroma podžupanov, kakšne naloge opravljajo ter koliko je občina skupno odštela za njihove nagrade oziroma nadomestila leta 2002 in koliko lani. Primerjavo med leti 2002 in 2005 smo vzeli zato, da bi nazorno videli, koliko so si svetniki povišali sejnine. Pričakovali bi povišanje za vrednost inflacije, vendar so šli ponekod zneski višje. Veliko višje.

Enaka vprašanja smo poslali na 26 gorenjskih občin, občino Gorje smo vpisali v razpredelnico, vendar pravilnika o nagrajevanju še niso sprejeli. Zanimivo je, da so naša vprašanja pristojni različno razumeli in posledično zelo različno odgovarjali, čeprav so nas zanimali stroški občine, torej bruto zneski (skupaj s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) oziroma koliko svetniki in podžupani stanejo davkoplačevalce posamezne občine. Menimo, da so s tem želeli prikazati, da v njihovi občini v ta namen porabijo manj denarja, kot ga v resnici. To velja za vse tiste, ki so nam odgovorili. V treh občinah Žiri, Domžale in Lukovica nam odgovora niso poslali.

Sejnine do 20.000 tolarjev

Skromnost je lepa čednost, zato začnimo pri občinah, kjer so si svetniki iz občinskega proračuna odrezali manjši kos pogače. Po skromnosti že dalj časa slovijo na Jezerskem. Svetniki so si leta 1999, torej na eni prvih sej po ustanovitvi občine določili 3.875 tolarjev neto za sodelovanje na občinskem svetu, zneska pa do danes niso spremenili. Županu pri nalogah na gradbeno komunalnem področju pomaga podžupan, ki za svoje delo prejema po 20.000 tolarjev neto na mesec.

V občini Žirovnica svetniki na sejo odnesejo 12.500 tolarjev neto, pol manj za nadaljevanje seje. V občinskem proračunu so morali lani v ta namen zagotoviti skoraj tri milijone tolarjev, štiri leta prej pa dobra dva milijona. Podžupan v Žirovnici prejme 95.000 tolarjev neto mesečne nagrade, ta znesek pa se v zadnjem mandatu ni bistveno spremenil.

Iz občine Preddvor so nam sporočili, da žal ne morejo poslati točnih podatkov, »ker so v letu 2002 vodili knjigovodstvo zunanji sodelavci in so podatki knjiženi zbirno«. Tako so nam poslali podatke, da je bila nagrada za udeležbo na seji občinskega sveta leta 2005 manjša kot leta 2002. Podžupan se je v zadnjem mandatu odpovedal nagradi!

V občini Šenčur so v zadnjem mandatu višino sejnine s 16.000 povečali na 24.000 tolarjev bruto. V letu 2002 je župan sklical šest sej in za to porabil 1,4 milijona tolarjev, lani pa za 10 sej dobre štiri milijone tolarjev bruto. Primerjanje podatkov pokaže, da so se na letni ravni stroški za sejnine povečali za 2,5 milijona! Podžupan je lani dobil 1,4 milijona tolarjev bruto nagrad.

V občini Gorenja vas-Poljane so lani za sejnine izplačali skoraj pol milijona tolarjev več kot štiri leta prej, koliko svetniki prejmejo na posamezno sejo, pa nam niso sporočili. V prejšnjem mandatu župan ni imel podžupanov, v pravkar iztekajočem se mandatu pa sta dva podžupana skupaj prejela za 1,6 milijona bruto nagrade letno.

V občini Železniki svetniki za udeležbo na seji prejmejo dobrih 12.000 tolarjev neto, leta 2005 pa so za sejnine iz občinskega proračuna namenili za 1,2 milijona tolarjev bruto več kot štiri leta prej. Enak skok je doživela plača podžupana, ki koordinira delovna telesa in pomaga županu, saj je leta 2002 prejel dobrih 900.000 tolarjev bruto, lani pa dobrih 1,7 milijona tolarjev bruto.

V občini Bohinj svetniki na sejo prejmejo skoraj 20 tisoč tolarjev bruto, za nadaljevanje seje pa slabih 11.000 tolarjev bruto. Postavka izplačilo nagrade za sodelovanje na sejah se je v štirih letih povečala za milijon tolarjev, iz približno 1,8 milijona tolarjev bruto na 2,8 milijona tolarjev bruto. Ob koncu mandata so imeli v Bohinju enega podžupana, ki je prejemal 145.000 tolarjev bruto, ko sta bila dva, pa sta si omenjeno vsoto delila.

Iz občine Medvode so nam sporočili, da so lani za prisotnost na sejah občinskega sveta, sejah odborov in komisij ter za nagrade podžupanov izplačali dobrih 18 milijonov tolarjev bruto, štiri leta prej pa komaj šest milijonov tolarjev bruto. Tudi v tej občini lahko opazimo veliko povišanje sejnin!

V občini Naklo je svetnik prejel 18 tisoč tolarjev neto za sodelovanje na seji občinskega sveta. Razlika izplačil na letni ravni 2002 in 2005 je zanemarljivo nizka, saj so se sejnine povišale zgolj za slabih 200.000 tolarjev, vendar so leta 2002 sejali devetkrat, štiri leta kasneje pa sedemkrat. Podžupan je opravljal dela na področju komunale, za svoje delo pa je na mesec prejel dobrih 200.000 tolarjev bruto.

V občini Mengeš svetniki na sejo prejmejo dobrih 21 tisoč tolarjev bruto, pri nadaljevanju seje pa si sejnine ne obračunajo. Lani je občina za sejnine plačala nekaj več kot 2,4 milijona tolarjev bruto, kar je celo za nekaj tisočakov manj kot leta 2002. V minulem mandatu je imela občina neprofesionalnega podžupana, a le dobro leto, zato primerjava z letom 2002 ni mogoča. So pa z občine sporočili, da je podžupan za številne naloge, ki so jih opredelili v devetnajstih točkah, mesečno prejemal dobrih 225 tisočakov bruto nadomestila.

Nad 20.000 tolarjev

V občini Komenda svetniki za sodelovanje na občinski seji prejmejo slabih 25 tisoč tolarjev bruto, za izredno sejo pa dobrih 16 tisoč tolarjev bruto. Sejnine so v zadnjih štirih letih podobno kot občinski proračun občutno poskočile, saj si je trinajst svetnikov lani izplačalo 2,8 milijona tolarjev bruto sejnin, kar je več kot trikrat toliko kot pred štirimi leti. Občina ima podžupana, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno, za vodenje različnih projektov, pa mesečno prejme 166 tisoč tolarjev bruto. Tudi podžupanu so se prejemki v zadnjih štirih letih več kot podvojili.

V občini Cerklje svetniki za sodelovanje na seji prejmejo po 25 tisočakov bruto (zastarel podatek, saj so znesek pred dnevi že povišali na 28.046 tolarjev bruto), v štirih letih pa so si letni kolač povečali za skoraj 50 odstotkov. Podžupanovo nadomestilo je bilo za gorenjske razmere skromno, saj je prejel zgolj po 46.000 tolarjev bruto na mesec. Občina je v primerjavi leta 2002 in 2005 za sejnine namenila 650 tisoč tolarjev bruto več, na postavki podžupan pa 235.000 tolarjev bruto več.

V Tržiču svetniki na sejo prejmejo približno 25 tisoč tolarjev neto. Na letni ravni je občina lani za sejnine izplačala 4,5 milijona tolarjev bruto oziroma milijon več kot pred štirimi leti. Občina Tržič je rekorder po številu podžupanov na Gorenjskem, saj jih imajo kar štiri. Lani so ti z nadomestili zaslužili 6,2 milijona tolarjev bruto ali na mesec vsak po dobrih 130 tisoč tolarjev bruto. Zanimivo je, da se je znesek namenjen nagradam podžupanom z leta 2002 štiri leta kasneje zmanjšal, saj so imeli takrat tudi poklicnega župana. Ta je v letu 2002 sam zaslužil slabih 7,5 milijona tolarjev bruto.

V Škofji Loki svetniki na sejo prejmejo po dobrih 25 tisoč tolarjev neto, pri nadaljevanju ali izredni seji po 21.000 tolarjev neto. Tudi v tej občini so sejnine skočile višje kot inflacija. V Škofji Loki so v iztekajočem se mandatu imeli tri podžupane. Izvedeli smo, da sta dva podžupana trikrat vodila sejo občinskega sveta, vsi pa so večkrat sodelovali oziroma nadomeščali župana na prireditvah in odprtjih cest. Na mesec je vsak prejel dobrih 200 tisoč tolarjev neto, skupno pa so lani občino stali 10 milijonov tolarjev bruto. Na enega podžupana gre torej 3,3 milijona tolarjev bruto davkoplačevalskega denarja, kar je precej več kot leta 2002, ko je bil strošek nagrad na enega podžupana dva milijona tolarjev bruto.

V občini Vodice znašajo sejnine dobrih 31.000 tolarjev bruto. Stroški za sejnine članom občinskega sveta so lani znašale dobrih 5,3 milijona tolarjev bruto, v štirih letih pa so se povečale za 700 tisoč tolarjev. Nagrada podžupana, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno, znaša 40 odstotkov plače župana, kar je v lanskem letu zneslo slabih 950 tisoč tolarjev bruto, štiri leta prej pa kar 2,8 milijona, saj so županu takrat pomagali kar trije podžupani.

V občini Trzin so sejnine visoke dobrih 33 tisoč tolarjev bruto in so vse od začetka veljavnosti občinskega pravilnika iz julija 2002 ostale enake, povišale so se le za skok inflacije. Lani je bilo svetnikom namenjenih 7,3 milijona tolarjev bruto občinskega denarja. Občina ima enega podžupana, ki svoje delo opravlja nepoklicno in v skladu s tem prejema 40 odstotkov županove plače oziroma 174 tisoč tolarjev bruto na mesec.

V občini Moravče se svetniki, tudi kar se višine nadomestila tiče, delijo na dva pola, saj osem svetnikov prejema znesek v višini 7,5 odstotka županove plače, kar znaša dobrih 30 tisoč tolarjev bruto, pet svetnikov pa je s pisno izjavo sklenilo, da nadomestila ne želijo povišati in tako prejemajo sejnino v višini 5 odstotkov županove plače oziroma dobrih 20 tisoč tolarjev bruto za posamezno sejo. Proračunska postavka, namenjena sejninam, se je v štirih letih krepko povečala, saj so lani svetniki porabili dobrih 3,8 milijona tolarjev, štiri leta prej pa le 1,2 milijona tolarjev. Se je pa zato precej oklestilo izplačilo podžupanu, ki je leta 2002 dobil slabih 1,7 milijona tolarjev bruto nadomestila, lani pa več kot trikrat manj.

Nad 40.000 tolarjev

Z občine Kamnik so sporočili, da svetniki za udeležbo na seji prejmejo nekaj manj kot 50 tisoč tolarjev bruto. Skupno izplačilo za sejnine se je v štirih letih povečalo za dva milijona tolarjev, tako da je 29 svetnikov lani porabilo 14,3 milijona tolarjev bruto proračunskih sredstev. Precej se je v štirih letih zmanjšal znesek na postavki podžupan, a se je prepolovil le zato, ker je bil v minulem mandatu imenovan le en. Ta je kot nepoklicni podžupan prejemal mesečno nadomestilo 266.500 tolarjev bruto.

V Kranjski Gori svetniki prejmejo 58.000 tolarjev bruto na sejo, enako je bilo očitno že leta 2002, saj so izplačila lani celo za 100.000 nižja kot izplačila v letu 2002. Podžupan za svoje delo na področju lokalne samouprave in statutarne zadeve, naloge s področja turizma in nadomeščanje župane na mesec prejme 163.000 tolarjev bruto, v primerjavi med izplačili lani in štiri leta prej pa je lanski znesek zopet nižji za približno 80.000 tolarjev bruto.

V občini Bled znaša sejnina dobrih 56.000 tolarjev bruto, za nadaljevanje pa svetniki prejmejo 41 tisoč tolarjev bruto. Tako je lani občina v ta namen porabila dobrih 15 milijonov tolarjev bruto, kar je izjemno povečanje glede na leto 2002, ko so porabili zgolj dobre 3 milijone tolarjev bruto. Svetniki so si svoje prejemke sami povečali kar za petkrat! Bled ima dva podžupana, ki sta lani skupaj prejela 4,3 milijona tolarjev bruto, leta 2002 pa je bil znesek skoraj za polovico nižji.

Med bolj zanimive spada obračunavanje sejnin v Radovljici. Svetniki so si določili vrednost ure, ki jo preždijo na sejah občinskega sveta. Za vsako uro dobijo 6.683 tolarjev bruto. Ne verjamemo, da svetniki nalašč ure in ure parlamentirajo, vendar jim plačilo na uro to omogoča. V letu 2005 so si tako na letni ravni pridelali za približno 6,2 milijona tolarjev bruto višje sejnine kot štiri leta prej. Občina Radovljica je imela dva podžupana, ki sta sopredsedovala sejam občinskega sveta ali pa jih v odsotnosti župana tudi vodila. Vsak od njiju je prejemal po 173.000 tolarjev bruto mesečnega nadomestila, znesek pa se v primerjavi z letom 2002 ni bistveno povečal.

V mestni občini Kranj so si svetniki odrezali za 26 milijonov tolarjev bruto vredno pogačo v obliki sejnin za leto 2005 oziroma po 61.500 tolarjev neto na svetnika na sejo. Skupni letni znesek se je v štirih letih povečal za pet milijonov tolarjev! V Kranju so do sedaj imeli dva podžupana, ki sta zastopala občino v nekaterih institucijah, vodila posamezne projekte, v odsotnosti župana pa tudi vodila tudi seje mestnega sveta. Za nepoklicno delo podžupana prejmeta na mesec vsak po 234.000 tisoč tolarjev neto.

Na Jesenicah svetniki za udeležbo na seji prejmejo skoraj 50.000 tolarjev bruto, ker pa imajo očitno veliko sej, je letni znesek za nagrade (29 milijonov tolarjev bruto) najvišji med vsemi gorenjskimi občinami. Svetniki so do sej upravičeni le, če so na sejah prisotni več kot 50 odstotkov časa. Občina je morala lani v proračunu za sejnine zagotoviti skoraj 13 milijonov tolarjev več kot štiri leta prej. Nepoklicno funkcijo podžupana je opravljal en podžupan, ki bi lahko prejel do 263 tisočakov bruto na mesec, vendar pa, kot je razvidno iz letnega podatka tega zneska ni dosegal. Lani je skupno prejel dobrega 1,5 milijona tolarjev bruto, štiri leta prej pa je jeseniški podžupan prejel 1,3 milijona bruto tolarjev.