Devetnajst reliefov v samostanu

Bakrene reliefe z motiviko Škofjeloškega pasijona avtorja Vincenca Mohorčiča je občina odkupila in oddala v hrambo škofjeloškemu kapucinskemu samostanu.

Škofja Loka – Škofjeloški pasijon kapucina patra Romualda Marušiča iz leta 1721 je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini, ki uprizarja trnovo pot Kristusovega trpljenja in odrešenja. Staro gledališko besedilo se je dotaknilo tudi ljudskega umetnika Vincenca Mohorčiča, ki je ustvaril 19 reliefov iz tolčene bakrene pločevine.

Reliefe je za dva milijona tolarjev odkupila občina Škofja Loka in jih v začetku tedna predala v hrambo kapucinskemu samostanu oziroma njenemu gvardijanu, patru Metodu Benediku. Pater Benedik je bil predaje zelo vesel, umetniško delo pa je občudoval že ob prvi predstavitvi: »Prav je, da je celoten cikel 19 motivov ostal skupaj, še bolj pa, da ga hranimo kapucini, saj hranimo tudi izvirno besedilo.« Režiser dosedanjih uprizoritev pasijona Marjan Kokalj pa meni, da je pasijon Vinka Mohorčiča lep odziv na dramski kulturni spomenik mesta, kjer avtor živi, diha ljudi in okolje: »Njegov pasijon ni le pasijon v smislu upodabljanja igre, pač pa tudi videnje in doživljanje življenja in okolja Škofje Loke.«

»Škofjeloški pasijon je eno izmed t. i. Škofjeloških pričevanj, nad katerimi bedi Muzejsko društvo Škofja Loka. Občini smo predlagali, da bakroreze odkupi v kompletu,« je vlogo muzejskega društva pojasnil Alojzij Pavel Florjančič, ki je pripravilo tudi potujočo razstavo o pasijonu. V prizidku kapucinskega samostana naj bi v prihodnjih letih zrasel kulturni center, ki bo vseboval samostansko knjižnico in stalno zbirko, posvečeno Škofjeloškemu pasijonu. Izročeni bakreni reliefi so s tem konkreten prispevek občine k nastajajoči stalni muzejski zbirki. Projekt je uvrščen v Regionalni razvojni program Gorenjske 2007–2013 in bo tako upravičen do črpanja evropskih razvojnih sredstev.