Na GZS odprli vrata za izstop

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 14. november 2006 / 05:00

Končni predlog statuta GZS omogoča, da se panožna združenja in območne zbornice lahko preoblikujejo v samostojne zbornice v roku enega leta.

Ljubljana – Pretekli torek je bilo na Gospodarski zbornici Slovenije nadaljevanje pred štirinajstimi dnevi prekinjene seje upravnega odbora, ko se prvič niso uskladili o nekaterih določbah novega statuta GZS, ki ga zahteva prenova po novem Zakonu o gospodarski zbornici. Po dolgotrajni in razpravi članov UO in predsednikov Upravnih odborov združenj in območnih zbornic je bila seja prekinjena, saj ni bilo mogoče doseči dogovora med območnimi zbornicami in panožnimi združenji glede umestitve pravnega statusa organizacijskih enot v predlog Statuta. Predlog območnih zbornic je namreč bil, da se v statut zapiše možnost preoblikovanja območnih zbornic in združenj v samostojne pravne subjekte, česar pa Zakon o gospodarskih zbornicah ne dovoljuje. Panožna združenja so pripravljeni predlog statuta podprla, območne zbornice pa so vztrajale pri svojih amandmajih.

Enoletni rok za izstop

Na torkovem nadaljevanju seje so člani upravnega odbora potrdili novi Statut GZS, ki ga bo 22. novembra obravnavala Skupščina GZS. Statut je bil sprejet soglasno, brez glasu proti. Med pomembnejšimi amandmaji, ki so bili sprejeti, je amandma, da se bodo člani območnih zbornic in združenj, ki so ustanovljeni po dosedanjem statutu, lahko v skladu z zakonom o gospodarskih zbornicah preoblikovali v samostojne gospodarske zbornice v roku 12 mesecev od dneva uveljavitve novega statuta. Drugi pomemben amandma določa, da bo skupščina zbornice sprejemala letni program dela, finančni načrt in ugotovitveni sklep o višini članarine, o enotni višini članarine za skupne naloge pa odločal upravni odbor zbornice po predhodni obravnavi na odborih združenj oziroma zbornic.

GZS naj bi postala zveza zbornic

Po izteku 12 mesecev od uveljavitve statuta, najpozneje pa v šestih mesecih od tega datuma se bo GZS reorganizirala v zbornico, ki bo sestavljena iz združenj in območnih zbornic, ki bodo kot sestavni deli zbornice predstavljali ekonomsko samostojne dele zbornice in iz združenj in območnih zbornic, ki bodo organizirani kot samostojne pravne osebe. Zbornica bo na podlagi dvojnega članstva izvajala tudi reprezentativnost za člane tistih zbornic, ki ne bodo dosegale kriterijev reprezentativnosti. Združenja in območne zbornice, ki se bodo preoblikovale v gospodarske zbornice kot samostojne pravne osebe, ne bodo zahtevale delitve premoženja GZS in bodo na podlagi dvojnega članstva uresničevale svoje skupne interese tudi v GZS kot krovni zbornici. Sklenili so namreč, da bo GZS hkrati s sprejemom statuta podala pobudo za spremembo Zakona o gospodarskih zbornicah, ki bo omogočala ustanavljanje zveze zbornic s ciljem, da ta postane pravni naslednik zbornice po tem statutu.

Nezaupnica Jožku Čuku

Posebno pozornost pa je na tej seji vzbudila nezaupnica predsedniku GZS Jožku Čuku, ki jo je že na začetku seje v imenu Združenja Manager izrekla večina članov upravnega odbora. Z glasovanjem so namreč z veliko večino sprejeli pobudo, da naj predsednik odstopi. Očitali so mu, da je zaviral preoblikovanje zbornice, ki ga zahteva novi zakon o gospodarski zbornici, blokiral sprejemanje statuta in da izgublja zaupanje zaposlenih. Jožko Čuk pobude ni sprejel in predlagal odboru, da ga razrešijo, o čemer pa niso želeli glasovati. Prepričan je namreč, da je s tokratnim sprejemom končnega predloga statuta svoje naloge opravil, saj je njegov cilj pripeljati proces preobrazbe zbornice do izvolitve novega vodstva. O pobudi bo razpravljala skupščina GZS, ki se bo sestala prihodnji teden.