Vino je lahko zdravilo

Pregovor, ki ga Slovenci tu in tam radi izrečemo. Pomeni namreč nekaj takega, kot poglejmo resnici v oči. Nalijmo si torej čistega vina in povejmo, da je vino dragocen dar, ki pa je zaradi zlorab mnogih pivcev na precej klavrnem glasu.

Trta se je na Zemlji pojavila pred človekom. Victor Hugo je zapisal, da je Bog ustvaril le vodo, človek pa vino. V starem Egiptu je vino veljalo za pijačo bogov. Perzijci naj bi o pomembnih zadevah razpravljali rahlo »fajhtni«. Grke je v vinsko kulturo vpeljal Dioniz, Rimljane pa Bakhus, bogova vina in ekstaze. V zgodnjem Rimu je bilo vino redka dobrina, zato so jo smeli piti moški šele po 35. letu, ženske pa sploh ne. Najstarejši zapis o vinu kot zdravilu je iz Babilona in sega v leto 2230 pred našim štetjem. Vino so v starem veku uporabljali za preprečevanje bolečin pri operacijah, porodih in za razkuževanje ran. Grški zdravnik Hipokrat je dejal, da je vino čudovita pijača pri dobrem in slabem zdravju, če vsak spije toliko, kolikor ga lahko “nosi”. En kozarec je zdravje, dva sta užitek in židana volja, trije pa sramota. Vino je lahko vse troje - zdravilo, poživilo, strup. Vojaki Julija Cezarja so vsak dan dobivali merico vina, ki naj bi jih obvaroval pred tifusom in kolero. Mark Avrelij je bil prepričan, da vino podaljšuje življenje, celi rane na telesu in srcu. Louis Pasteur je zapisal, da je vino najbolj zdrava in higienična pijača.

Kaj pa o vinu pravijo dandanes? Španski raziskovalci naj bi ugotovili, da kozarec rdečega vina na dan zmanjšuje možnost pljučnega raka za trinajst odstotkov. Že druge študije so pokazale, da naj bi zmerno uživanje rdečega vina imelo tudi pozitiven vpliv na preprečevanje bolezni srca. Kar za tretjino naj bi zmanjšalo tveganje za infarkt. Ameriški znanstveniki naj bi ugotovili, da so ljudje, ki tedensko spijejo tri kozarce rdečega vina precej manj ogroženi, da zbolijo za rakom na debelem črevesu, levkemijo, rakom prostate in rakom na dojkah. Velikokrat slišimo, da tisti, ki vsak dan spijejo kozarček vina, živijo dlje, so bolj zdravi, redkeje umirajo za srčno žilnimi boleznimi. Tako imenovani francoski paradoks se nanaša na navidezno protislovje, ki so ga odkrili v mnogih francoskih pokrajinah. Kljub temu da tam ljudje zaužijejo veliko težkih omak, ki vsebujejo velike količine mlečnih maščob, je zabeležiti le malo primerov bolezni srca in ožilja. Raziskovalci so menili, da je vzrok v vinu, ki ga pijejo ti prebivalci.

Na splošno velja, da vino v zmerni količini učinkuje na odrasle bolnike poživljajoče in krepilno. Za otroke pa je škodljivo! Zmerne količine vina sprostijo čustvene napetosti, imajo shujševalni učinek, če z njim nadomestimo ogljikove hidrate, znižuje lipide in holesterol v krvi in tako varujejo pred obolenji srca in ožilja, spodbudijo izločanje želodčne kisline in tek, so učinkovite pri pomanjkanju železa in preprečujejo karies. Velja, da trpka in rdeča vina pomagajo pri driski in griži. Staro, redko belo vino pospešuje izločanje seča in preprečuje zoženje žil. Gosto tekoča vina (sladka in kisla) zapirajo, rdeča bolj kot bela. Merlot naj bi pomagal pri utrujenosti in slabokrvnosti, rumeni muškat pri obolenju žolčnika, rebula in refošk pri slabi prebavi. Posebej odličen je kraški teran, saj vsebuje sestavine, ki vplivajo na nemoteno delovanje srca, dajejo prožnost ožilju, zmanjšajo možnost rakastih obolenj, zboljšujejo tek, spanje, krvni obtok. Teran blagodejno vpliva na prebavo, zdravi sladkorno bolezen in jo preprečuje.

Dokazano je tudi, da je učinkovit pri zdravljenju slabokrvnosti in vnetjih črevesja. Če uživamo teran, se boljše počutimo in nismo utrujeni. Cviček, posebnež med slovenskimi in svetovnimi vini, je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Pripisujejo mu precej zdravilnih učinkov. Njegova prednost je v nižji alkoholni stopnji in v več kisline. Zaradi slednje ga priporočajo sladkornim bolnikom. Nizka vsebnost alkohola pa ga uvršča med dietetična vina. Ugodno vpliva na prebavo, preprečuje nespečnost, krepi krvni obtok, pospešuje tek, pomaga ljudem z malo kisline v želodcu, pa tudi tistim, ki imajo povečan krvni tlak. To suho kiselkasto vino pa vsebuje tudi flavonoide, ki zmanjšujejo kardiovaskularna obolenja. Bizeljsko belo vino lajša revmatične težave, v zmernih količinah pa se priporoča tudi ljudem z ledvičnimi kamni. Metliška črnina pomaga slabokrvnim in vedno utrujenim, pa tudi pri vnetjih črevesja.

Sicer pa vino bolj kot zdravstveni pripomoček, velja za del dobre prehrane. Francoski zdravilec Maurice Messegue meni, da če dobro prenašate alkohol, si z njim lahko preženete gripo in hkrati slabo voljo. Vlijte pol litra rdečega vina v posodo, dodajte dve ali tri žlice rjavega trstnega sladkorja, cimet, žbice in naribano lupino. Pijačo pogrejte, toda ne prevrite. Kakor hitro se toliko ohladi, da jo lahko pijete, dodajte še rezino limone. To popijte, takoj lezite in se dobro pokrijte s pernico. Spotili se boste in naslednjega dne boste spet na nogah. Če želite s pomočjo vina doživeti vročo noč, ste na tankem ledu. Vino sicer poživlja čute, a če ga srknete le kapljo preveč, boste zaspali ali kar je še huje, klavrno končali, še preden boste dobro začeli. Končajmo pa s hudomušno ugotovitvijo Williama Shakespearea: po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa.