Računalnik in jaz: Internet je povsod z nami

Besedilo: Robert Gušin
Kategorija: GG Plus / petek, 3. november 2006 / 05:00

Včeraj hodim po Ljubljani in v parku zagledam fanta, verjetno študenta, ki sedi na klopci v zelenem parku, v središču mesta. Dan je lep, za ta letni čas prijetno topel in sončen. V naročju drži računalnik, tak prenosni, in besno tipka po tipkovnici. Z zanimanjem ga opazujem in vidim, da nekaj resno dela. Ko grem čez pol ure spet mimo, je še vedno tam in še kar dela. Jaz pa hitim nazaj v pisarno, delat. Zamislim si, kako je pravzaprav lepo, če človek sedi v naravi in hkrati dela ter uživa v lepotah naravnega okolja. Prav prijetno bi bilo tako delati vsak dan, seveda če bi vreme in temperature to dovoljevale. Vmes pa se vsake toliko malo oddahniti in prisluhniti zvokom iz narave.

Nekaj let nazaj sem bral, da so v tovarni BMW, v Nemčiji, postavili prav posebno pisarno. V velikem prostoru so nasadili rože, zelenje in drevesa ter vmes postavili pisalne mize z računalniki. Ves prostor je bil obdan s steklenimi stenami in stropom. Po letu dni opazovanja in spremljanja rezultatov so ugotovili, da je storilnost delavcev, ki so delali v tej pisarni višja za skoraj tretjino od tistih, ki so delali v klasičnih pisarnah. Dobro počutje, primerno ozračje in naravno okolje so odlična stimulacija za delo in kreativno razmišljanje. Rezultat pravzaprav ni presenetljiv. Resnično je boljše delati nekje, kjer te ne obkrožajo le gole stene, kjer se ne sončiš pod neonskimi lučmi in tam, kjer te obdaja naravno okolje.

Kako je lahko fant v parku delal z računalnikom? Uporabljal je prenosni računalnik, ki ima vse, kar imajo tudi veliki. Pravimo mu tudi prenosnik ali angleško »notebook« oziroma »laptop«. V eni škatli je vse: LCD monitor, trdi disk, procesor, hitri spomin, disketna enota, CD/DVD pogon, zvočniki, modem, mrežna kartica, tipkovnica. Z njim lahko delamo tako, kot da bi imeli pred seboj običajni osebni računalnik. Ima to prednost, da je bistveno manjši in lažji. Prenosniki tehtajo nekje med 2,5 do 3,5 kg. Največji del teže predstavlja akumulator oziroma baterija, ki zagotavlja potrebno električno energijo, možno pa jo je polniti. Baterija zdrži od 3 do 5 ur dela z računalnikom. Prenosniki so namenjeni večji mobilnosti uporabnikov, prenosljivosti podatkov in zagotavljajo zelo avtonomno delo. Ker je vse stisnjeno na bistveno manjšo površino, so cene prenosnikov za faktor 1,5 in več višje od običajnih osebnih računalnikov. Sam sem mnenja, da uporabnost opravičuje investicijo, vsaj kar se dijakov, študentov in poslovnežev tiče. Končno pa nam tud doma zavzame bistveno manj prostora, pa še vseh kablov je občutno manj.

S prenosnikom lahko dostopamo tudi do interneta. V večini primerov za dostop do interneta prenosniki koristijo brezžični dostop. Angleški izraz za tovrstni dostop je »Wireless LAN« ali s kratico »WLAN«. Računalnik se v tem primeru z omrežjem internet poveže preko posebne antene in oddajnika. V prenosniku je vgrajena antena, ki lovi signal oddajnika, ki se nahaja nekje v okolju. Ko se napravi medsebojno povežeta po radijskem signalu, je dostop do interneta omogočen. V Sloveniji je takšnih oddajnikov oziroma brezžičnih točk več kot 80. Običajno so razporejene v turističnih krajih in objektih, večjih mestnih središčih in na letališčih. Na teh krajih je pretok ljudi največji in potreba po internetu velika. Ti oddajniki sevajo svoj signal nekje v dometu do 1 kilometer, seveda če vmes ni nobenih ovir. V zaprtih prostorih je signal običajno omejen na do 200 metrov.

Vedno hitrejši tempo življenja, vse višje zahteve poslovnega sveta in potreba po čim večji prilagodljivosti nas popeljejo v svet, ki si ga moramo prilagoditi. Ne smemo dopustiti, da si svet podredi nas. Mi pa si moramo zagotoviti orodja in opremo, ki nam bo omogočala čim bolj kakovostno življenje. Povprečni človek, poslovnež na leto prepotuje kar nekaj sveta, zamenja kar nekaj sejnih sob in pisarn. Zato je potreba po njegovi mobilnosti še toliko večja. Cena za to pa ni tako visoka. Bistveno višja je, če ne sedimo na pravem vlaku, vlaku razvoja.