Dan spomina na naše mrtve

Vsi Slovenci, ne glede na to kdaj, kje in zakaj so umirali, so naši, vredni našega spomina, je nekoč zapisala Spomenka Hribar.

Ko so v soboto na eni od slovenskih radijskih postaj mlade spraševali po njihovem mnenju o bližnjem dnevu spomina na mrtve, vseh svetih ali dnevu mrtvih, kot marsikje še rečejo sredinemu prazniku, je večina odgovorila, da si tudi mrtvi zaslužijo svoj dan. Vredni so našega spomina na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Do njihovih grobov pa je dobro stopiti še kakšen drug dan, ne le 1. novembra, in jim nameniti lepo misel, ki pomeni več kot pretirano razkošje cvetov in množica sveč, so še dejali.

Slovenska pokopališča so urejena tako kot le redkokje na svetu, kar dokazuje našo kulturo, spoštovanje človeka in njegovega življenja. Ko odkrivamo skrita grobišča in grobove po grapah in jamah, ki so nastala med drugo svetovno vojno in v prvih mesecih po njej, se izmikamo tudi ideološki ujetosti, ki se je v preteklosti preselila od živih tudi k mrtvim, in prenašamo tako kulturo in spoštovanje na vse mrtve. Vsaj po smrti naj bodo vsi ljudje enaki. Odkrivanja skritih in zamolčanih grobov nihče ne sme zlorabiti za netenje novega sovraštva. V preteklosti ga je bilo na slovenskih tleh že toliko, da se človek lahko le čudi, je o njem zapisal univerzitetni profesor dr. Janez Juhant. Odkrivanje doslej zamolčanih grobov je predvsem spoštovanje civilizacijskega načela, da ima vsak človek pravico do imena in po smrti do pogreba in groba in da imajo svojci pravico zvedeti, kje ležijo posmrtni ostanki njihovih domačih. Trdno sem prepričan, da bi slovenska država to lahko naredila že mnogo prej, v dobro živih in za mir pokojnih. Slovenci, ki so umrli med vojno in ob njenem koncu, niso 'naši' in 'vaši'. Vsi so 'naši', tako tisti, nad katerih grobovi je rdeča partizanska zvezda, in oni, ki so umrli ali so morali umreti nedolžni ali zaradi drugačnega pogleda na svet, je v pogovorih o spravi večkrat dejala in zapisala Spomenka Hribar. Mislim, da je že čas, ko ne bo treba nikomur več naskrivaj, v strahu, z občutkom sramu ali zmagoslavja na pokopališčih ali tišini gozdov na takih grobovih prižigati sveč.

Seveda pa kaže v življenju spoštovati zlato pravilo: »Ne stori nikomur nič takega, česar ne želiš, da bi kdo storil tebi!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / sreda, 30. junij 2021 / 15:03

Jezersko trideset let kasneje

Jezerski vrh – V soboto, 26. junija, so v počastitev dogodkov na mejnem prehodu Jezersko pred tridesetimi leti in ob praznovanju tridesetletnice samostojne države Republike Slovenije pripravili sve...

Objavljeno na isti dan


Kultura / četrtek, 17. november 2022 / 16:11

K Savinškovim mojstrovinam

Ob stoti obletnici rojstva kiparja Jakoba Savinška so v Galeriji Miha Maleš odprli razstavo njegovih del. Ob prezgodnji smrti je v komaj dobrih desetih ustvarjalnih letih zapustil izjemen kiparski opu...

Kamnik / četrtek, 17. november 2022 / 16:03

Uredili sodobno štabno sobo

Deset partnerjev iz šestih držav, med njimi Občina Kamnik, se je v okviru evropskega projekta MUHA ukvarjalo z razvojem pristopov za učinkovito upravljanje tveganj pri oskrbi s pitno vodo.

Jezersko / četrtek, 17. november 2022 / 16:02

Trideset let GRS Jezersko

Pod severnimi ostenji Grintovcev so pripravili osrednjo slovesnost ob obletnici samostojne poti.