Večino podrtije že pospravili

Na Jelovici, kjer je orkanski veter ob koncu junija izruval ali polomil 85 tisoč kubičnih metrov drevja, so ga doslej pospravili že blizu 80 tisoč "kubikov".

Rudno – Od 160 hektarjev prizadetih gozdov jih je 105 hektarjev v državni lasti oz. v postopku vračanja Ljubljanski nadškofiji, 30 hektarjev v lasti nadškofije in 25 hektarjev v zasebni lasti. Lastniki so na podlagi odločb blejske in kranjske območne enote zavoda za gozdove pohiteli s spravilom, prvič doslej pa so se tako obsežne podrtije lotili strojno. Naenkrat so delali kar s štirimi lastnimi in najetimi »kompleti« - harvesterji in forvarderji, strojno sečnjo in spravilo pa so v bolj težkih razmerah dopolnjevali še z gozdno žičnico. Na blejskem, 125 hektarjev velikem območju, kjer je v ujmi padlo 70 tisoč kubičnih metrov drevja, so doslej pospravili okrog 90 odstotkov podrtije, na kranjskem delu, kjer je bilo na 35 hektarjih okrog 15 tisoč »kubikov« podrtega ali

polomljenega drevja, so s spravilom že skoraj pri koncu. »Če bo vsaj še en mesec primernega vremena, bo podrtija v glavnem pospravljena,« zadovoljen ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda za gozdove, in dodaja: »Čeprav je pravočasno spravilo najboljša zaščita pred nevarnostjo lubadarja, bomo prihodnje leto okrepili varstvo, med drugim bomo zgostili mrežo lovnih pasti. Spomladi nas čaka tudi sanacija poškodovanih gozdnih cest, ki so bile zaradi spravila lesa bolj obremenjene. Po prvih ocenah bo za to treba nameniti 37 milijonov tolarjev, za kar naj bi denar glede na količino odpeljanega lesa zagotovili lastniki.«

Rampe bodo ostale

Na prizadetem območju bodo večino sestojev obnovili po naravni poti, sanacijski načrt, ki sta ga skupno pripravili blejska in kranjska območna enota zavoda za gozdove, predvideva pogozdovanje le bolj strmih in »razgaljenih« terenov, v obeh primerih pa bodo mlado drevje morali z ograjo in s premazi zaščititi pred divjadjo. Rampe, ki so jih pred začetkom spravila iz varnostnih razlogov postavili na gozdnih cestah, bodo zaradi jelenjadi in rastišč divjega petelina ohranili še od petnajst do dvajset let oz. vse dotlej, dokler sestoji ne bodo nekoliko zrasli.

Čez tristo milijonov škode

Po oceni zavoda za gozdove je veter povzročil na Jelovici več kot tristo milijonov tolarjev škode. Večino škode predstavlja izpad dohodka zaradi prezgodnjega »poseka«, ostalo so stroški za preventivno varstvo, obnovo gozda in zaščito mladja ter za popravilo gozdnih cest in vlak. V državnem proračunu za leto 2007 je predvidenih enajst milijonov tolarjev pomoči za pripravo sestojev za naravno obnovo, pokritje višjih stroškov spravila, gozdno higieno, postavitev lovnih pasti in požig lovnih kupov za lubadarja.