Osebne izkušnje

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / torek, 24. oktober 2006 / 05:00

Tole pisanje nima pomena, da bi komurkoli solilo pamet, saj so vse, kar je koristnega in priporočljivega, že davno naštudirale brihtne glave in danes le še izbiramo, kaj je za nas najbolje oziroma bomo najbolje uporabili sebi v prid. Sicer se vedno najde kaj novega, saj pač vsi visoko študirani intelektualci nekje morajo pokazati znanje, potem pa tudi ni nujno, da vsaka nova pogruntavščina lahko vsem in vedno koristi. Lahko je del navlake in nam pomeni odvečen balast. Včasih je potrebno le dovolj dobro izbrati in ne tisto, kar je najbolje. Šahist ne izbere vedno najboljše poteze, temveč tisto, ki je v določeni situaciji dovolj dobra in ta je lahko zelo enostavna, da reši zapleteno situacijo. Tukaj lahko osnovna logika premaga veleum in dokaže, da ni vse le v prefinjenem znanju. Ampak o šahu ne mislim razpravljati, saj to ni moje področje, zadnjo partijo sem verjetno odigral v prejšnjem stoletju, zato to igro prepuščam pametnejšim od mene.

Pri teku in športni rekreaciji sem namreč močnejši. Zakaj? Tisoči pretečenih kilometrov v dežju, snegu, vročini, tekmovanja na cestah, krosih, strmih vzponih in spustih ter zviti gležnji, natrgane mišice, tudi počene kosti pa so le dale nekaj izkušenj, po katerih se sedaj lahko ravnam, da bo šlo v bodoče karseda dobro in v pravo smer z vsebino in ciljem. Če je večkrat tudi težko in to je tudi del igre, pa seveda zadovoljstvo in občutek svobode odtehta vse, kar je slabo. Velik uspeh je, če se pobereš enkrat več, kakor padeš. Vsakdo imam kakšno sebi nevidno napako, ki jo je težko odkriti, a vendar se jo da in to je pomembno. Ni nujno, da jo bomo našli, važno je, da se potrudimo po najboljših močeh.

Z glavo skozi zid se ne da, čeprav večkrat delamo v nasprotju z lastnim prepričanjem. Več ne pomeni tudi bolje. Sam se zelo natančno spominjam, ko sem se lani s kolegom na praznik dela odpravil na dolg tekaški trening, ki pa kasneje ni imel pravega učinka. Veseljačenje dolgo v noč pač pusti določene posledice in jaz sem se po zelo kratki noči zjutraj z vsem pogumom odpravil na trening s prepričanjem, da me bo živahen tek poživil in spravil k sebi. Med tekom sem si prigovarjal, nikdar več na veselico in zjutraj na trening. Pa se je to še kdaj ponovilo in očitno me tista izkušnja ni prepričala v pametnejše ravnanje. In tukaj sledi navodilo - po prekrokani noči trening nima pretirane koristi in lahko celo škoduje, zato na veselicah, praznovanjih in ostalih bolj ali manj pomembnih zadevah po pameti in s pravo mero. Sem se pa lani na Ljubljanski maraton odpravil takoj po poroki, ki jo je imel kolega Gregor in je šlo brez problema, samo dve minuti mi je zmanjkalo do osebnega rekorda. Ko se postaviš na štart, ne razmišljaj, kako si pred tem opravil vse treninge, ali si pravilno in dovolj jedel, si imel dovolj spanca, ali bo šlo po načrtovanem planu, kako močna je konkurenca. Si na štartu in moraš priti do cilja. Na štart prideš sproščen, daš vse od sebe in to je vsa umetnost. Nekateri dajejo velik pomen taktiki pred samim nastopom. Še najbolj mi ustreza, če grem s kolegi v bližnji lokal na kavo, pri čemer ponavadi želim, da debata ni vezana le na tek. Pred štartom nekaj minut lahkotnega teka s končnim šprintom in to je to.

Kolega tekač je imel priložnost videti, kako so se metalci atletskih orodij ogrevali pred nastopom. Tolkli so se po prsih in rjoveli kot Tarzani. Sekundo ali dve dolg izbruh energije, ki tovrstnim atletom gotovo koristi, da v daljavo vržejo kladivo, disk ali kopje. Tekačem verjetno to ne koristi najbolj, hitro bi dobili kak neprimeren kompliment za živalsko tuljenje sredi množice rekreativcev.

Najbolj pomembno je spoznati svoje slabosti in seveda prednosti, ki jih potem s pridom uporabimo.