V GZS pričakujejo umirjanje

Pričakovano umirjanje konjunkture v mednarodnem okolju bo umirilo tudi slovenski izvoz, dajatve, stroški dela, uprava in predpisi pa slabijo našo konkurenčnost.

Ljubljana - Potem ko je v začetku meseca vlada obravnavala tako imenovano jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki je uradna osnova za ekonomsko politiko države, torej tudi za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti, so v Službi za konjunkturo in ekonomsko politiko Gospodarske zbornice Slovenije (SKEP GZS) pripravili in pretekli teden predstavili svoje – neodvisne gospodarske napovedi. Te se sicer malo razlikujejo od napovedi UMAR-ja, so pa zanimive, ker upoštevajo ocene gospodarstvenikov. Po teh ocenah bo, glede na ocene trendov povpraševanja, gospodarska rast v Sloveniji letos 4,5-odstotna, leta 2007 pa 4,3-odstotna (UMAR: 4,7 in 4,3). Že v prihodnjih mesecih je pričakovati umirjanje konjunkture v mednarodnem okolju, posledično pa za Slovenijo nekaj nižjo rast v mednarodni menjavi. Cene surovin, tudi nafta, bodo po napovedih v letu 2007 nižje kot v zadnjih letih (zanimivo: UMAR računa z dražjo nafto). Na domače povpraševanje letos in prihodnje leto bo nekoliko bolj vplivala višja investicijska dejavnost, tako v državnem kot zasebnem sektorju. V letu 2006 Slovenijo po ocenah SKEP GZS zaznamuje visoka gospodarska aktivnost: letos v sedmih mesecih je bil izvoz za 16 odstotkov višji kot lani, uvoz za prav toliko. Uvoz letos bolj pospešeno raste zaradi izvoza in živahne industrijske proizvodnje, ki trenutno beleži že okoli sedemodstotno letno rast. Ugodna so gibanja storitvenih dejavnostih, predvsem v trgovini, prometu, poslovnih storitvah, tudi v turizmu.

Gospodarstveniki zmerno pozitivni

Gospodarstveniki so po anketi GZS Eurochambres Economic Survey 2006 zmerno pozitivni, s previdnimi ocenami glede poslovnega položaja v letošnjem letu in nekoliko večjim optimizmom za 2007, predvsem pri pričakovanjih glede izvoza in skupnih prihodkov. Zaznave konkurenčnosti naših podjetij do tujih partnerjev se po zadnji anketi »22 faktorjev konkurenčnosti« izboljšujejo, predvsem do konkurentov iz držav novih članic EU, manj kritične kot v prejšnjih letih pa so tudi do partnerjev iz EU-15. V primerjavah do partnerjev so med posameznimi faktorji konkurenčnosti kot najbolj kritično ocenjeni: dajatve podjetij, uprava in predpisi, dodatni stroški dela, pa tudi faktorji, pomembni za opredelitev pogojev na trgu dela, kot npr.: izraba in ureditev delovnega časa. Največ prednosti v primerjavi s tujimi konkurenti pa v slovenskih podjetjih vidijo v politični stabilnosti, tečaju, ceni in dostopnosti kapitala in dostopnosti nabavnih trgov tudi kot posledici integriranja v evropsko poslovno okolje.

Stroški dela bodo še ovira zaposlovanju

Zasebna potrošnja bi po sedanji oceni v letih 2006-2007 lahko dosegala 3,1-odstotno letno rast, plače bi se ob tem realno zvišale za 2,1 odstotka. V SKEP ocenjujemo, da rešitve, dosežene pri politiki plač, ne bodo bistveno pospešile zasebne potrošnje. Pričakovati je nadaljnjo, vendar le zmerno 0,7- do 0,8-odstotno rast zaposlovanja (po ocenah UMAR 0,8 do 0,9), predvsem v storitvenih dejavnostih inv segmentu malih, rastočih podjetij. Strošek dela se s predlagano novo davčno zakonodajo ne bo znižal in bo tako še naprej ostal ovira pri novem zaposlovanju. Možne spodbude zaposlovanja v smeri večje fleksibilnosti, ki bi lahko izhajale iz sprememb delovnopravne zakonodaje, pa so v tem času še zelo negotove. Ocenjena stopnja brezposelnosti ILO (po mednarodnih merilih) se tako po pričakovanjih SKEP ne bo zniževala in bo letos 6,6-odstotna, v letu 2007 pa 6,7-odstotna (ocena UMAR 6,4-odstotna).

Manjša tveganja za inflacijo

Inflacija bo po oceni SKEP ostala stabilna na ravni 2,5 odstotka v letih 2006 in 2007 (UMAR 2,7 odstotka). Tveganja zaradi rasti cene nafte in drugih surovin naj bi se že letos, še bolj pa prihodnje leto nekoliko zmanjšala. Podjetja tako lahko računajo na nekaj manjši stroškovni pritisk iz zunanjega okolja. Tudi prehod Slovenije v evro območje po dosedanjih zaznavah med podjetji ne bo prinesel večjega vpliva na indeks cen življenjskih potrebščin.