Večina denarja še v bankah

Pretežni del finančnega premoženja prebivalstva še vedno predstavljajo vloge v bankah, vendar se njihov delež zmanjšuje, krepijo se naložbe v vzajemne sklade ter v življenjsko in dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kranj – 31. oktober, svetovni dan varčevanja, ki se je v Sloveniji iz komercialnih razlogov »razvlekel« na ves mesec, je tudi priložnost za razmišljanje o varčevanju. Kako se spreminjajo varčevalne oblike, dobro kaže že sestava finančnega premoženja prebivalstva. Po podatkih Banke Slovenije je prebivalstvo ob koncu lanskega leta imelo 4.117 milijard tolarjev finančnega premoženja (brez nepremičnin), od tega 2.418 milijard v bankah, 817 milijard v delnicah in obveznicah, 331,9 milijarde v vzajemnih skladih, 81,5 milijarde v naložbah v tujini, 326,2 milijarde v življenjskih zavarovanjih in 141,9 milijarde v dodatnem pokojninskem zavarovanju. Pretežni del premoženja torej še vedno predstavljajo vloge v bankah, vendar se njihov delež zmanjšuje, od konca leta 2000 do konca lanskega leta se je zmanjšal z 72,7 na 58,7 odstotka. Podobno velja tudi za drugo najpomembnejšo obliko varčevanja, to je za naložbe v domače delnice in obveznice, njihov delež v celotnem premoženju se je v tem obdobju znižal s 26,7 na 19,9 odstotka. Pomen drugih, alternativnih oblik varčevanja (premoženja) se povečuje. Delež vzajemnih skladov v celotnem finančnem premoženju prebivalstva se je v zadnjih petih letih zvišal z 0,6 na 8,1 odstotka, naložbe v tujino z 0,1 na 2 odstotka, vlaganja v življenjska zavarovanja s 5 na 7,9 odstotka in v dodatno pokojninsko zavarovanje z 0,2 na 3,4 odstotka.

Najbolj varno je v bankah

Varčevanje v bankah in hranilnicah je med vsemi oblikami varčevanja najbolj varno in povezano z najmanjšim tveganjem, saj po zakonu o bančništvu za bančne vloge velja jamstvo do višine 5,1 milijona tolarjev. Koliko pa je donosno? Za kratkoročne tolarske vezave (do enega leta) se nespremenljiva letna obrestna mera odvisno od trajanja vezave in zneska giblje od 2,25 do 3,60 odstotka, za dolgoročne (nad enim letom) pa od 2,35 do 4 odstotke. Pri kratkoročni vezavi evrov je nespremenljiva obrestna mera od 1,75 do 3,3 odstotka in za dolgoročne od 2,30 do 3,75 odstotka. Dejanska donosnost je nižja, saj so obresti od lani naprej obdavčene.

V Gorenjski banki imajo občani več kot polovico vseh prihrankov v tolarjih. V obdobju pred uvedbo evra se tolarska sredstva še povečujejo, medtem ko pri tuji valuti ne opažajo kakršnihkoli drugačnih gibanj kot v preteklih letih, kar je razumljivo, saj bo banka z novim letom tolarje po že znanem tečaju 239,64 tolarja za evro zamenjala v evre. Med privarčevanimi sredstvi v tuji valuti enako kot v preteklih letih prevladuje varčevanje v evrih, tega je več kot devet desetin, med drugimi pa je največ varčevanja v ameriških dolarjih, švicarskih frankih in angleških funtih. Kar zadeva ročnost, prevladuje kratkoročno varčevanje (do enega leta), pri dolgoročnem (nad eno leto) pa postaja ponovno zanimivo preudarno varčevanje z mesečnimi vplačili in možnostjo, da varčevalci kadarkoli po enem letu varčevanja prekinejo varčevanje z odpovednim rokom 91 dni. V zadnjih mesecih pred uvedbo evra se bodo obrestne mere za varčevanje v tolarjih in v evrih približale oz. izenačile, pri tem pa višine ni mogoče zanesljivo napovedati, saj bo odvisna od gibanja obrestnih mer na evropskem trgu in od Evropske centralne banke. Po napovedih namerava banka ključno obrestno mero do konca leta še enkrat povečati, to pa bo lahko osnova za nadaljnje povečanje obrestnih mer v slovenskih bankah.

Podobno ugotavljajo tudi v Abanki, večina varčuje v domači valuti, skoraj 89 odstotkov vseh varčevanj v devizah pa predstavlja varčevanje v evrih. Prevladujejo kratkoročna varčevanja, pri teh devizna po vrednosti presegajo tolarska, pri dolgoročnih pa je več tolarskih. Obrestne mere za tolarske in devizne depozite še niso izenačene, vendar pa so letos obrestne mere za evro depozite zaradi posebne ponudbe v oktobru prvič nad tolarskimi.