Petnajst let slovenske carine

Vloga carinikov je vse bolj zaščitniška, so poudarili na slovesnosti ob prazniku slovenske carine, na kateri so predstavili spremembe v zadnjih petnajstih letih in podelili priznanja.

Ljubljana – Demokratičnost in odprtost države se, na pol v šali in na pol zares, kaže tudi v tem, koliko ljudi se boji carinikov. Minili so časi, ko so bili vsi državljani zaradi ekonomske potrebe potencialni tihotapci in je bil Martin Krpan upravičeno narodni junak. Vloga carinikov je vse bolj zaščitniška, vse bolj postajajo angeli, ki ne pustijo hudiču čez mejo, pa naj bo ta v obliki mamil ali nevarnih snovi. Tako slikovito so na sredini slovesnosti ob 15-letnici slovenske carine opisali spremembe, ki jih je carinska služba doživela v zadnjih petnajstih letih – od 8. oktobra 1991, ko je stopila na mejo s Hrvaško, do danes. Kot je dejal generalni direktor carinske uprave Franc Košir, so bili v času slovenskega osamosvajanja najtežji trenutki aprila 1991. leta, ko so uvozne dajatve prenehali nakazovati v zvezni proračun. Velike težave so bile tudi po osamosvojitvi, ko je približno petsto carinikov odšlo na delo v druge republike in so jih prav toliko morali na novo zaposliti in usposobiti za 34 novih mejnih prehodov s Hrvaško. V carinskem postopku so že 1993. leta uveljavili obrazec, kakršnega so uporabljali v zahodnoevropskih carinskih upravah. Novi carinski zakon, ki je začel veljati 1996. leta, je postavil na glavo dotedanje postopke. Carinska služba je 1999. leta postala pristojna tudi za pobiranje davka na dodano vrednost in trošarine. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je organizacijsko in kadrovsko preoblikovala in se kot sodobna carina začela vse bolj usmerjati v izvajanje zaščitnih, varovalnih in varnostnih ukrepov.

Carinska služba je lahko za zgled marsikateri javni službi v državi, je ugotavljal minister za finance dr. Andrej Bajuk in dodal, da mora carina tudi v prihodnje slediti spremembam pri poenostavitvi postopkov, ustvariti pogoje za elektronsko carinjenje in zagotavljati varnost v mednarodni oskrbovalni verigi.