Petnajst let slovenske carine

Vloga carinikov je vse bolj zaščitniška, so poudarili na slovesnosti ob prazniku slovenske carine, na kateri so predstavili spremembe v zadnjih petnajstih letih in podelili priznanja.

Ljubljana – Demokratičnost in odprtost države se, na pol v šali in na pol zares, kaže tudi v tem, koliko ljudi se boji carinikov. Minili so časi, ko so bili vsi državljani zaradi ekonomske potrebe potencialni tihotapci in je bil Martin Krpan upravičeno narodni junak. Vloga carinikov je vse bolj zaščitniška, vse bolj postajajo angeli, ki ne pustijo hudiču čez mejo, pa naj bo ta v obliki mamil ali nevarnih snovi. Tako slikovito so na sredini slovesnosti ob 15-letnici slovenske carine opisali spremembe, ki jih je carinska služba doživela v zadnjih petnajstih letih – od 8. oktobra 1991, ko je stopila na mejo s Hrvaško, do danes. Kot je dejal generalni direktor carinske uprave Franc Košir, so bili v času slovenskega osamosvajanja najtežji trenutki aprila 1991. leta, ko so uvozne dajatve prenehali nakazovati v zvezni proračun. Velike težave so bile tudi po osamosvojitvi, ko je približno petsto carinikov odšlo na delo v druge republike in so jih prav toliko morali na novo zaposliti in usposobiti za 34 novih mejnih prehodov s Hrvaško. V carinskem postopku so že 1993. leta uveljavili obrazec, kakršnega so uporabljali v zahodnoevropskih carinskih upravah. Novi carinski zakon, ki je začel veljati 1996. leta, je postavil na glavo dotedanje postopke. Carinska služba je 1999. leta postala pristojna tudi za pobiranje davka na dodano vrednost in trošarine. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je organizacijsko in kadrovsko preoblikovala in se kot sodobna carina začela vse bolj usmerjati v izvajanje zaščitnih, varovalnih in varnostnih ukrepov.

Carinska služba je lahko za zgled marsikateri javni službi v državi, je ugotavljal minister za finance dr. Andrej Bajuk in dodal, da mora carina tudi v prihodnje slediti spremembam pri poenostavitvi postopkov, ustvariti pogoje za elektronsko carinjenje in zagotavljati varnost v mednarodni oskrbovalni verigi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 9. oktober 2018 / 22:14

Loške novice, št. 9

Loške novice, 9. oktober 2018, št. 9

Objavljeno na isti dan


Kamnik / petek, 20. avgust 2021 / 15:39

Čiščenje Kofc in Malih Kofc na Veliki planini

Velika planina – Jamarsko društvo Kamnik ob sodelovanju z Občino Kamnik ter jamarji od drugod vabi na organizirano čiščenje jam Kofce in Male Kofce na Veliki planini, ki bo v soboto, 21. avgusta, o...

Zanimivosti / petek, 20. avgust 2021 / 15:35

Družinska gozdna doživetja

Zgornje Duplje – Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj v okviru programa Podeželsko razvojno jedro vabi na Družinska gozdna doživetja v Udin borštu. Spoznavali boste značilnosti in skrivnosti...

Gorenjska / petek, 20. avgust 2021 / 15:32

Bo četrti val res najhujši?

Jeseni bo verjetno najnapornejši del epidemije covida-19, opozarja zdravstveni minister Janez Poklukar, vendar pa, kot dodaja, imamo vzvod, da to preprečimo s cepljenjem. V Nacionalno strategijo ceplj...

Železniki / petek, 20. avgust 2021 / 15:29

Taljenje železa po starem

Železniki – Muzejsko društvo Železniki bo jutri pripravilo prikaz taljenja železove rude po starodobnih postopkih. Tako kot v preteklih letih si ga bo možno ogledati na lokaciji pri pošti na Češnji...

Slovenija / petek, 20. avgust 2021 / 15:24

Glasba in literatura na Hemini gori

Na predvečer velikega šmarna leta 2000 so kitarist in glasbeni pedagog Janez Gregorič, likovni umetnik Rudi Benetik in že pokojni pesnik in prevajalec Fabjan Hafner v sodelovanju s Slovens...