Kako pripravimo vrt za zimo

Izteka se lepa, sončna in tudi topla jesen. Malokdo je pričakoval, da bo poletje tako podaljšalo tople dni v september in tudi oktober je prinesel še veliko sončnih dni, zato so vrtičkarji, ki jim je vrt v posebno veselje in zadovoljstvo, predvsem cvetlični, kar odlašali s pospravljanjem cvetja, saj so bila okna in balkoni, pa tudi cvetlične gredice, še ves mesec v cvetju.

Vendar čas je neizprosen, prihaja pozna jesen, mrzle noči in tudi nizke temperature, ko se za nekaj mesecev od rož in vrta poslovimo. In če želimo, da bo spomladi naš vrt spet poln mavričnih barv, je treba sedaj misliti na to. Ko pospravimo poletno cvetje z gredic, posadimo vse vrste čebulnic. Izbor je tako raznolik, da se je res težko odločiti, kaj nam bo spomladi cvetelo v vrtu in kakšne barvne preproge rož bomo posadili. Prve čebulnice so zvončki in krokusi, ki navadno svoje drobne cvetove pokažejo, še preden odleze ves sneg. Sledijo jim zgodnji tulipani, narcise, hijacinte, pa vse tja do poznih sort, ko nekatere zacvetijo šele pozno spomladi. Pomembno je, da jih sedaj dovolj globoko posadite in zavarujete gredice s smrečjem, da vam po njej ne kopljejo mački in psi, če sumite, da lahko pride voluhar, posadite tulipane v mrežice, narcis pa tako ne mara.

Ljubitelji vrtnic lahko v tem času zasadijo novo gredico vrtnic. Zemljo dobro prekopljemo, pognojimo, posadimo obrezane sadike vrtnic, jih dobro zalijemo in ko pritisne zima, pokrijemo s smrekovimi vejami, da mlade poganjke zaščitimo pred zmrzaljo. Prav tako obrežemo tudi stare nasade vrtnic, pokrijemo tudi druge grmičke, če so bolj občutljivi na mraz.

V tem času pograbimo vse listje po vrtu, da se v njem ne zaredijo razni škodljivci, tudi travo še zadnjič pokosimo in če imamo bujno živo mejo, tudi to pristrižemo, da je pozimi ne bi polomil težak sneg. Če imamo hlevski gnoj, ga potrosimo okrog sadnih in okrasnih dreves, saj bodo spomladi drevesa bolj bujno odgnala. Vendar to obvezno storite sedaj, jeseni, saj spomladi gnojenje s hlevskim gnojem ni priporočljivo, ker ga uniči že premočno sonce, in tudi za košnjo trave ni primerno, da leži gnoj po vrtu. Za pokritje in zaščito nekaterih rastlin pred mrazom uporabimo šoto, hlevski gnoj, listje ali slamo. V sadovnjaku nekateri pred zimo pobelijo debla dreves, da jih zaščitijo pred škodljivci, mlada drevesca pa ovijejo s slamo, da jih ne ogloda divjad. Če se je drevo pri obiranju polomilo, kar letos ne bi bilo nič čudnega, saj so jablane obilno obrodile, ali pa smo kakšno vejo odžagali, rano premažemo z ustrezno kremo ali smolo.

Posodovke in kaktuse, ki smo jih imeli čez poletje na prostem, preselimo v notranje prostore, zalivanje omejimo le na toliko, da se zemlja preveč ne izsuši. Tudi od zelenjavnega vrta se počasi poslovimo: poberemo še zadnje pridelke, kot so korenje, peteršilj, zeleno, zelje, črno redkev, radič in endivijo pa zaščitimo s tuneli ali jih preselimo v rastlinjake, odvisno, kaj smo si omislili in kako velik vrt imamo. Na prostem ostanejo le por, brstični ohrovt in motovilec. Pred zimo posadimo še zimski česen, saj veste, da ima veliko večje stroke kot poletni. Seveda je za vrt obvezno, da ga v tem času globoko prelopatimo in pognojimo s hlevskim gnojem, ki je primeren samo za jesensko gnojenje, ker čez zimo dobro preperi. Lahko pa porabimo tudi kompost, če ga imamo na vrtu. Nato pa naj vrt počiva do pomladi, ko ga bo spet ogrelo sonce.

Če imamo nasade rododendrona ali azalej, jim korenine zasujemo s šoto, iglicami ali s slamo. Tako jih zavarujemo pred zmrzaljo in tudi pred izsušitvijo, ker ima tudi zimsko sonce svojo moč. Če sta koreninska gruda in zemlja okrog njih zmrznjena, rastlina ne more do vode, zato se listi zvijejo in pozneje odpadejo, lahko pa se posušijo kar na grmičku. Tudi trajnice se pripravijo na zimski počitek. Porežemo jim del stebel in pustimo, da počivajo, marca, preden odženejo, pa jim zrahljamo tla. Če je jesen dolgo suha, trajnice še enkrat pred zimo zalijemo. Zimzelene sorte ob suhih in toplejših zimah lahko trpijo sušo, posebej če jim zemljo izsuši veter.

Ker se od rož le ne moremo kar tako posloviti za dolge mrzle zimske mesece, si kakšen nasad v posodi le privoščimo. Zelo primeren za ta čas je okrasni ohrovt v kombinaciji jesenskih trav, bršljanov, krizantem, mačeh …, zraven lahko zataknemo kakšno vejico šipka ali drugih plodov, ki jih v naravi sedaj ne manjka in lep šopek nas bo pričakal pred domom tudi v mrzlih jesenskih dneh.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 20. april 2021 / 13:04

Dan prvega spopada z okupatorjem

Kranj – Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem Plemenitim je že marca državnemu zboru predložila v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku novelo zakona o praznikih i...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:49

Hranilnico so ropali dijaki

Zaradi ponedeljkovega ropa Hranilnice Lon v Škofji Loki so policisti ovadili tri mladoletnike in dvajsetletnika. Da četverica pripravlja rop ene od bank na Gorenjskem, so bili policisti vnaprej opozor...

GG Plus / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:09

Odgovore je našel v budizmu

Simon Mandelj z Vira pri Domžalah se je po doktoratu iz strojništva v svojem življenju odločil za korenito spremembo – podal se je med budistične menihe, a danes duhovnost uspešno združuje s podjetniš...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:08

Prihodnje leto bo odločilno

Vodenje kranjskogorske Hita Alpinee je pred dobrim mesecem prevzel Tomaž Repinc, pred nekaj meseci pa operativno upravljanje švicarska družba Sophos. Reprogramirani dolgovi do bank jim sedaj omogočajo...

Kranjska Gora / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:07

Brez pomoči države ne bodo gradili

Kranjskogorski občinski svet je potrdil osnutek proračuna za prihodnje leto in ga posredoval v javno obravnavo. Največja investicija bo nov Ljudski dom, a le, če bo sredstva zanj prispevala tudi držav...

Kultura / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:06

Točke, ki odkrivajo zgodbe

Andreja Eržen, akademska slikarka iz Medvod, ki v zadnjem času živi in ustvarja v Kranju, je na nedavnem Mednarodnem likovnem festivalu Srečanja opozorila s svojimi svetlobnimi objekti.