Rajsko otroštvo – peklensko mladostništvo

Vse, kar potrebuje otrok, sta ljubezen in odgovornost, poudarja Viljem Ščuka, šolski zdravnik in psihoterapevt, ki je za starše otrok jeseniških osnovnih šol pripravil predavanje z naslovom Rajsko otroštvo – peklensko mladostništvo. Opozoril je na škodljive posledice permisivne vzgoje, ki vodi v odvisnost od drugih, v mladostništvu pa tudi v zlorabo tobaka, drog in alkohola.

"Če je otroštvo rajsko, bo mladostništvo peklensko." S takšno izhodiščno tezo je začel predavanje Viljem Ščuka, upokojeni šolski zdravnik in psihoterapevt, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z otroki s težavami pa tudi njihovimi starši. Tokrat je predaval na Jesenicah, kamor so ga povabili v sklopu meseca boja proti odvisnostim, starši otrok vseh jeseniških osnovnih šol pa so napolnili dvorano Kolperna na Stari Savi.

Ščuka je v predavanju opozoril predvsem na škodljive posledice, ki nastajajo zaradi pretirano nedosled­ne ali preveč popustljive vzgoje otrok. "Če je vzgoja permisivna in dopušča otroku že v zgodnjem otroštvu takojšnjo zadovoljitev določenih potreb ali želja, se bo otrok naučil izsiljevati, saj ne bo vajen potrpežljivosti v stiski. S popuščanjem otrokom ne izražamo ljubezni, ampak jim z razvajanjem vsiljujemo odvisnost od drugih," poudarja Ščuka.

Predavatelj meni, da s preveč popustljivo vzgojo zmotimo ravnovesje v biokemičnem dogajanju v otrokovih možganih. To je ponazoril s krivuljo samouravnavanja, ki otroka od nelagodja prek napora, volje, poguma in optimizma pripelje do končnega ugodja. Če torej otrok hoče doseči srečo, zadovoljstvo, mora biti na začetku v nelagodju, ki ga bo spodbudilo, motiviralo k prizadevanju za dosego ugodja. Po mnenju Viljema Ščuke so naravne poti vzgoje tiste, ki upoštevajo nemoten potek dogajanj v možganih in urijo pri otrocih zmožnosti, ki jih spodbujajo k razvoju zdrave osebnosti.

"Otrok potrebuje le dve stvari: ljubezen in odgovornost," je poudaril. Otrok se mora zavedati, da je za odločitve odgovoren sam, da je denimo za šolo in domače naloge odgovoren sam, ne starši. K odgovornosti pa spadajo tudi delovne navade; Ščuka je za zgled postavil Islandijo, kjer imajo že v osnovni šoli otroci 120 ur delovne prakse v tovarni, turizmu, na kmetiji, delu s starejšimi ... "Mi pa otrokom skušamo narediti raj, rajsko otroštvo, ki žal vodi v peklensko mladostništvo," je poudaril. Širše okolje se namreč vedenju razvajenih otrok upre, mladostniki pa se na zahteve okolja odzovejo z odpori in agresivnostjo, nemalokrat tudi z zlorabo tobaka, drog in alkohola.

Ob tem je Ščuka izpostavil pomen čustev, s katerimi je treba opremiti otroke, pomen gibanja in ukvarjanja s katerimkoli športom (nikakor ne nujno z vrhunskim), saj se otrok tako uči poguma, vztrajnosti, potrpežljivosti v stiski ... Prav tako starši otroku škodujejo, če mu nudijo preveč materialnih dobrin, ali kot je Ščuka citiral židovskega modreca: Daj mi modrost, da otroku dam le toliko, kot potrebuje, da se ne bo izpridil ... In na koncu predavanja je še enkrat poudaril: "Otrok v resnici potrebuje zelo malo: ljubezen in odgovornost, in nič drugega ..."