Tolar odhaja, prihaja evro

Samostojna Slovenija je jugoslovanske dinarje najprej zamenjala za vrednostne bone in nato še za tolarje, 1. januarja 2007 pa bo kot prva med novimi članicami Evropske unije prevzela evro.

Ko se je Slovenija leta 1991 osamosvojila, je uvedla tudi lastni denar. Tedanja republiška skupščina je 8. oktobra sprejela zakona o denarni enoti in o uporabi denarne enote, ki sta kot edino zakonito plačilno sredstvo uvedla tolar in določila menjavo jugoslovanskih dinarjev s slovenskim tolarjem v razmerju ena proti ena. Slovenska politika ni bila enotna o tem, kako naj bi se imenoval novi denar. Zdaj že pokojni ekonomist Bogdan Oblak – Hamurabi je leta 1989, še v času obstoja Jugoslavije, predlagal, da naj bi se nova slovenska valuta imenovala lipa, prvi bankovci te neuradne valute so se pojavili v obtoku 31. marca 1990 v Ljubljani. Banka Slovenije je predlagala ime karant, v razpravah je bilo slišati še imena krona, groš, slovenski dinar, desetak, goldinar in celo klošar. Osnutek zakona o denarni enoti Republike Slovenije je predvideval ime klas. Na seji družbenopolitičnega zbora so izglasovali ime tolar, isto ime je podprl zbor združenega dela, v zboru občin so se odločili za ime lipa. Ker odločitve vseh treh zborov niso bile usklajene, so znova glasovali in 8. oktobra na nočni seji ob 00.40 izglasovali ime tolar. Vsem ime tolar ni ugajalo, ni bilo malo takih, ki so menili, da zveni preveč tuje, na pol nemško, in da ima že »vgrajeno« inflacijo.

Najprej boni, nato tolarji

Čeprav sta zakona začela veljati takoj, je Banka Slovenije 8. oktobra kot začasni denar dala v obtok vrednostne bone, ki so jih natisnili v celjskem Cetisu. Redna menjava dinarjev za bone je trajala od 9. do 11. oktobra, naknadna menjava je bila možna še do konca oktobra, vendar ne več v razmerju ena proti ena. Najprej so dali v obtok bone za ena, dve, pet, deset, petdeset, sto, dvesto, petsto in tisoč enot, potem so jim dodali še bon za pet tisoč enot, hkrati so potekale priprave na izdajo pravega denarja, slovenskih tolarjev. V sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti so za upodobitev na bankovcih izbrali like Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Vege, Riharda Jakopiča, Jakoba Gallusa, Jožeta Plečnika, Franceta Prešerna in Ivane Kobilce, kasneje so se odločili še za izdajo bankovca za deset tisoč tolarjev z likom Ivana Cankarja. Vlada je kovanje tolarjev zaupala kovnici na Slovaškem, tolarske bankovce so na papirju papirnice v Radečah natisnili v britanski tiskarni. Banka Slovenije je tolarje dala v obtok postopno, prve 30. septembra 1992. Zaradi številnih ponaredkov je 5. novembra umaknila iz obtoka bon za tisoč enot, najdlje, do 31. januarja 1994, pa je bilo možno plačevati z bonom za pet tisoč enot. Januarja 2003 so dali v obtok še tolarske kovance za 50 stotinov ter za en, dva in pet tolarjev, aprila istega leta kovance za 10 in 20 stotinov, aprila 2000 kovance za 10 tolarjev in julija 2003 še za 20 in 50 tolarjev. Stotinov zdaj že ni več v obtoku. Banka Slovenije je leta 1993 sprejela sklep o zaokroževanju od 1 do 25 stotinov na nič tolarjev, od 26 do 75 stotinov na 50 stotinov in od 76 do 99 stotinov na en tolar, od 1. januarja 2001 pa se zneski od 1 do 49 stotinov zaokrožujejo na 0 tolarjev, od 50 do 99 stotinov pa na en tolar. Po podatkih Banke Slovenije je bilo ob koncu letošnjega maja v obtoku 111,8 milijona tolarskih bankovcev in 522,9 milijona tolarskih kovancev. Bankovci višjih vrednosti so bili vedno zanimivi tudi za ponarejevalce, centralna banka je lani pregledala 652 ponaredkov, odkritih in zaseženih v Sloveniji, med njimi je bilo 90 ponaredkov bankovca za deset tisoč tolarjev in 240 za pet tisoč tolarjev.

Svetovali fiksni tečaj, uvedli drsečega

Tolar na začetku v primerjavi s svetovnimi valutami ni bil stabilen. Oktobra 1991 je bilo za eno nemško marko treba odšteti 32 tolarjev, ob koncu leta 1992 61 tolarjev, leto kasneje 76 tolarjev, ob prehodu v leto 1997 skoraj 91 tolarjev in ob koncu leta 2001, ko se je marka poslovila in jo je zamenjal evro, 113 tolarjev.

Slovenija je že leta 1992 uvedla notranjo konvertibilnost tolarja, tri leta kasneje pa še na mednarodnem finančnem trgu. Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, med njimi tudi »harvardski čudežni deček« Jeffrey Sachs, so Sloveniji svetovali, naj podobno kot druge tranzicijske države vrednost svoje valute fiksira v razmerju do kakšne pomembne svetovne valute ali do košarice valut, kar naj bi bil eden izmed najučinkovitejših ukrepov za zniževanje inflacije. Slovenska oblast se je v nasprotju z nasveti tujih strokovnjakov odločila za uravnavani drseči tečaj tolarja, saj je ocenila, da bi fiksni tečaj negativno vplival na izvoz, ki je leta 1992 znašal kar 52 odstotkov bruto domačega proizvoda. Drseči tečaj je omogočil slovenskemu gospodarstvu, da je izgubo južnih trgov nekdanje Jugoslavije lažje nadomestilo z večanjem tržnih deležev na evropskih trgih. Slovenija je v petnajstih letih uspela znižati inflacijo s 117,7 odstotka na 2,5 odstotka, pri tem pa ni ogrozila nobenega pomembnega makroekonomskega cilja. In nenazadnje: Slovenija je med vsemi novimi članicami Evropske unije prva izpolnila konvergenčne kriterije glede višine inflacije, proračunskega primanjkljaja, javnega dolga, obrestnih mer in stabilnega tečaja in si s tem odprla vrata v območje evra.

Pohvalne besede ob slovesu

»Tolar je bil najbrž najboljši denar, ki smo ga imeli v zadnjih sto letih,« je ob 15-letnici tolarja za Slovensko tiskovno agencijo (STA) izjavil eden od njegovih snovalcev, ekonomist Jože Mencinger, ki se še dobro spominja: »O lastnem denarju smo začeli razmišljati junija 1990. Jeseni smo se kar pri Lojzetu Peterletu doma odločili za tiskanje začasnih bonov. Vse delo je prevzel Marko Kranjec, prvi slovenski finančni minister, ki se je na brezimenske bone tudi podpisal. Sam ga imam za pravega očeta tolarja.« In še to: »Še zdaj sem prepričan, da je bila politika drsečega tečaja najboljša ekonomsko politična odločitev, sprejeta v Sloveniji.« O tolarju je ob njegovem slovesu slišati še veliko pohvalnih besed. France Arhar, prvi guverner slovenske centralne banke, meni, da je tolar vrnil zaupanje v denarni in bančni sistem in da je prav politika drsečega tečaja največ pripomogla k prilagajanju gospodarstva. Anton Rop, predsednik slovenske vlade ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, poudarja: »Relativna moč tolarja je zunanji odsev gibanja, moči in konkurenčnosti gospodarstva.«

ECU predhodnik evra

Zamisel o ustanovitvi Ekonomske in monetarne unije (EMU) v Evropi je stara že več kot pol stoletja, konkretne obrise je začela dobivati v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Države so prvi korak na tej poti storile leta 1972 z določitvijo najvišjega še dovoljenega razpona vrednosti svojih valut glede na dolar, leta 1979 pa so se odločile, da vrednosti valut ustalijo v okviru evropskega mehanizma menjalnih tečajev (ERM). Osnovo za ERM je predstavljal Evropski monetarni sistem z evropsko valutno enoto (ECU) in z določenim, vendar prilagodljivim centralnim tečajem, okoli katerega so nihale valute držav članic. Evropski svet je na zasedanju v Madridu 15. in 16. decembra 1995 potrdil načrt uvedbe evra kot nove skupne valute Evropske unije in se hkrati zavzel za postopno uvajanja evra, junija 1998 so v Frankfurtu ustanovili Evropsko centralno banko (ECB), ki skupaj z državami evro območja določa in izvaja monetarno politiko.

Evro že imajo v dvanajstih državah

ECU je dejansko prenehal obstajati 1. januarja 1999, takrat so evro kot knjižni denar uvedli v enajstih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija), dve leti kasneje pa še v Grčiji. Od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001 je v teh državah trajalo prehodno obdobje, v katerem so se pripravljali na uvedbo evrskih bankovcev in kovancev, hkrati pa je nacionalna valuta ostala zakonito plačilno sredstvo. Evrske bankovce in kovance so dali v obtok 1. januarja 2002, temu je sledilo obdobje dvojnega obtoka, ki je v posameznih državah trajalo različno dolgo, a najdlje do 28. februarja. Uvedba evra v dvanajstih državah Evropske unije je bila največja zamenjava denarja v svetovni zgodovini, saj so v trinajstih tiskarnah natisnili 15 milijard bankovcev v skupni vrednosti 633 milijard evrov. Z njimi bi lahko prekrili površino 15 tisoč nogometnih igrišč ali s sklenjenim nizom »tlakovali« petkratno razdaljo do Lune. Kovanci, ki so jih skovali, so bili vredni 15,7 milijarde evrov in težki 250 tisoč ton.

Velika Britanija in Danska sta na pogajanjih z Evropsko unijo dosegli, da jima evra ni treba uvesti, čeprav bi z nizko stopnjo inflacije, evropskimi obrestnimi merami, stabilnim deviznim tečajem ter zdravimi javnimi financami izpolnili konvergenčne (maastrichtske) kriterije. Danci so na referendumu leta 2000 z dobrimi 53 odstotki tudi zavrnili skupno evropsko valuto. Švedska za zdaj formalno še ne izpolnjuje konvergenčnih kriterijev, na referendumu septembra 2003 so se s 56,1 odstotka glasov izrekli proti uvedbi evra. Deseterica držav, ki se je vključila v Evropsko unijo 1. maja 2004, se je s pogodbo zavezala, da bo prevzela evro takoj, ko bo uskladila nacionalno zakonodajo z evropsko in izpolnila konvergenčne kriterije.

Evro tudi zunaj evro območja

Z evrom je za zdaj možno plačevati v dvanajstih državah Evropske unije, zakonito plačilno sredstvo pa je tudi v nekaterih državah in delih držav, ki niso del evro območja: v državicah Monako, Vatikan in San Marino, ki so z Evropsko unijo sklenile posebne sporazume o uporabi evra, na francoskih čezmorskih ozemljih, ki niso del Evropske unije, vendar so pred uvedbo evra uporabljali francoski frank, ter v državah oz. delih držav, kjer evro uporabljajo kot naslednika prejšnjih valut. Primer za to so Andora, ki ni nikoli imela svojega denarja in je uporabljala špansko pezeto in francoski frank, ter Črna gora in Kosovo, kjer je evro nasledil nemško marko.

Dolar je dobil tekmeca

Ameriški dolar je po uvedbi evra kot skupne valute držav članic Evropske unije dobil tekmeca. Ko so leta 2002 dali v obtok evrske bankovce in kovance, je bilo menjalno razmerje 0,9 ameriškega dolarja za evro, največ doslej, 1,36 dolarja, je bil vreden januarja 2005, trenutno se giblje pri vrednosti 1,23 dolarja. Finančni strokovnjaki kot najpomembnejši razlog za močan evro in šibek dolar navajajo ameriški primanjkljaj v trgovinski bilanci, ki je lani znašal 725,8 milijarde dolarjev ali 5,8 odstotka ameriškega bruto domačega proizvoda. V mednarodnih deviznih rezervah še vedno prevladuje dolar, vendar pa se je delež evra od uvedbe do danes že močno okrepil.

Uradno euro, sicer pa evro

Po sklepu Evropskega sveta je evro kot enotna valuta Evropske unije v vseh državah članicah zapisan v uradnem jeziku enako, kot »euro«, edino odstopanje so zaradi drugačne abecede dovolili le Grčiji. To pravilo velja tudi za deset novih članic, vendar pa štiri med njimi v pogovornem jeziku uporabljajo za evro različne nazive: v Sloveniji evro, v Latviji eiro, v Litvi euras in na Madžarskem euro. V slovenski različici evropske zakonodaje in v ostalih pravno formalnih besedilih bo torej ime skupne valute zapisano kot euro, v vsakdanjem življenju, javni rabi ter poslovanju pa se bo pisal z »v«, torej kot evro, ki se bo sklanjal po nacionalnih pravilih.

In kaj je kratica za evro? Mednarodna organizacija za standardizacijo je kot uradno kratico za evro potrdila EUR, uradni grafični simbol skupne evropske valute pa je €. Oblika spominja na grško črko epsilon in prvo črko besede Evropa, vodoravni vzporedni črti pa simbolizirata stabilnost valute.

Bankovci enaki, kovanci različni

Evrski bankovci so v vseh državah evroobmočja enaki, kovanci pa ohranjajo nacionalne posebnosti. Bankovci so v sedmih različnih vrednostih, vsak prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov (klasiko, romaniko, gotiko, renesanso, barok in rokoko, arhitekturo železa in jekla ter sodobno arhitekturo 20. stoletja), med seboj se razlikujejo tudi po velikosti in barvi. Bankovec za pet evrov je sive barve, za deset rdeče, za dvajset modre, za petdeset oranžne, za sto zelene, za dvesto rumeno rjave in za petsto evrov vijolične. Na sprednji strani so okna in vrata kot simbol evropske odprtosti ter dvanajst zvezd, ki predstavljajo harmonijo sodobne Evrope. Na hrbtni strani so mostovi, simbol sodelovanja med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom.

Evrski kovanci so v osmih različnih vrednostih - za en, dva, pet, deset, dvajset in petdeset centov ter za en in dva evra. Sprednja stran kovancev je enotna v vseh državah evro območja, medtem ko je hrbtno stran vsaka članica oblikovala po svoje. Trenutno je v obtoku petnajst različic oz. nacionalnih motivov evrskih kovancev, od tega so jih dvanajst prispevale članice Evropske unije, tri pa Monako, San Marino in Vatikan na podlagi dogovora z unijo. Skupna stran kovancev za en in dva evro prikazuje Evropsko unijo kot območje brez meja, kovanci za deset, dvajset in petdeset centov kot skupino posameznih držav, kovanci za en, dva in pet centov pa Evropo v povezavi s svetom. Kovanci se med seboj razlikujejo po velikosti (premeru), debelini, teži, barvi, sestavi in obodu. Pri kovancu za dva evra je kolobar bel in jedro rumeno, kovanec za en evro ima rumen kolobar in belo jedro, kovanci za deset, dvajset in petdeset centov so rumene barve, kovanci najmanjših vrednosti pa rdeče. Kovanec za dva evra ima kolobar iz bakra in niklja in jedro iz treh plasti niklja in medenine, kovanec za en evro kolobar iz niklja in medenine ter jedro iz treh plasti bakra in niklja, kovanci za deset, dvajset in petdeset centov so iz nordijskega zlata, kovanci za en, dva in pet centov pa iz jekla, prevlečenega z bakrom. Veliki so od 16,25 do 25,75 milimetra (premer), težki od 2,3 do 8,5 grama in debeli od 1,67 do 2,38 milimetra. Obod je gladek ali nazobčan.

Otip, pogled, nagib

Evrski bankovci vsebujejo zaščitne elemente, ki uporabnikom omogočajo, da s preprosto metodo »otip – pogled – nagib« lahko hitro preverijo pristnost denarja. Ker je papir iz čistega bombaža, so bankovci šelesteči in na otip čvrsti in prožni. Tiskarsko črnilo je zaradi posebnega postopka nekoliko dvignjeno in gostejše, dvignjeni tisk pa je možno otipati z blazinicami prstov ali z nohtom. Vodni znak, varnostna nit in pregledni motiv na bankovcu ob pogledu proti svetlobi postanejo vidni. Ob nagibu bankovcev za petdeset, sto, dvesto in petsto evrov se barva številke spreminja iz vijolične v olivno zeleno in rjavo, pri bankovcih za pet, deset in dvajset evrov pa zlato rumeni trak na zadnji strani postane viden, na njem pa sta opazna tudi številka vrednosti in simbol €.

Pred ponarejanjem so zaščiteni tudi evrski kovanci. Kovanci za en in dva evro so iz treh vrst kovin in plasti ter v dveh barvah, kovanci za deset, dvajset in petdeset centov pa iz posebne zlitine (nordijskega zlata). Pred ponarejanjem ščitijo tudi črke, številke in zvezdice na robu kovanca za dva evra, posebna sestava kovancev za deset, dvajset in petdeset centov ter različna oblika robov.

Slovenska pot k evru

Ko je Slovenija 1. maja 2004 vstopila v Evropsko unijo, se je tudi zavezala, da bo prevzela evro, ko bo izpolnila konvergenčne kriterije. Po teh kriterijih inflacija ne sme za več kot 1,5 odstotne točke preseči povprečne stopnje inflacije treh držav članic z najbolj stabilnimi cenami. Za dolgoročne obrestne mere je pogoj, da ne smejo za več kot dve odstotni točki presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjimi obrestnimi merami. Javno finančni primanjkljaj ne sme biti višji od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in javni dolg ne višji od 60 odstotkov BDP.

Slovenija z izpolnjevanjem konvergenčnih (maastrichtskih) kriterijev ni imela težav. Dolgoročne obrestne mere je uskladila z evropskimi že v letu 2003, javni dolg je po podatkih finančnega ministrstva leta 2002 znašal 29,1 odstotka BDP-ja, lani 28 odstotkov, letos naj bi bil 29,4 odstotka. Tudi proračunski primanjkljaj je bil zadnja leta nižji od treh odstotkov BDP-ja, kot je zahteva Evropske unije. Leta 2002 je dosegel 2,5 odstotka BDP-ja, lani 1,4 odstotka, letos naj bi bil nekoliko višji in naj bi znašal 1,7 odstotka. Še najtrši oreh je bila inflacija. Ob slovenski osamosvojitvi leta 1991 je znašala 117,7 odstotka, v letu 1994 je presegala 18 odstotkov, tri leta kasneje se je prvič znižala pod deset odstotkov in se leto kasneje ustalila pri 6,5 odstotka. Ko je Slovenija sredi leta 2004 vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM II, v t.i. čakalnico za evro, je bila inflacija še krepko nad tremi odstotki, zahteva Evropske unije je bila tedaj približno dvoodstotna inflacija. Konvergenčni kriterij glede inflacije je prvič izpolnila novembra lani, takrat je bila povprečna letna inflacija 2,5-odstotna, kolikor je znašalo tudi maastrichtsko inflacijsko merilo.

Trinajsta država z evrom

Slovenija je v dveh letih bivanja v evropskem sistemu menjalnih tečajev ERM II tudi dokazala, da lahko vzdržuje stabilen tečaj. Po pravilih ERM II bi paritetni tečaj 239,640 tolarja lahko zanihal za 15 odstotkov in bil v razponu od 203,694 do 275,586 tolarja, vendar je dejansko odstopal za največ 0,16 odstotka navzgor oz. največ za 0,09 odstotka navzdol. Evropska komisija in Evropska centralna banka sta 16. maja v predčasnem konvergenčnem poročilu ugotovili, da Slovenija izpolnjuje kriterije. Njeno pripravljenost za prevzem evra je 16. junija potrdil še politični vrh Evropske unije oz. evropski svet. Svet finančnih ministrov Evropske unije (Ecofin) je na predlog Evropske centralne banke določil 11. julija menjalni tečaj, ki je enak paritetnemu tečaju – 239,640 tolarja za evro. Slovenija bo kot prva med novimi članicami Evropske unije in kot trinajsta država Evropske unije uvedla evro 1. januarja prihodnje leto.

Drugi v čakalnici ali pa še zunaj nje

Poleg Slovenije sta 28. junija 2004 v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM II vstopili še Litva in Estonija, ki sta tudi nameravali uvesti evro 1. januarja 2007. Evropska komisija ju je januarja letos zaradi previsoke inflacije opozorila, da to ne bo možno. Estonija je zaradi tega sama prestavila načrtovano uvedbo evra v letu 2007 za eno leto, a ji verjetno tudi v letu 2008 to ne bo uspelo, saj je imela septembra letos na letni ravni kar 4,3-odstotno inflacijo, konvergenčni kriterij je bil 2,8 odstotka. Litva je zaprosila komisijo za oceno o izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev, komisija ji je izdala negativno mnenje, litovske oblasti pa so oktobra sporočile, da je prevzem evra pred letom 2010 malo verjeten. Težave z inflacijo ima tudi Latvija, evro bo poskušala prevzeti najkasneje leta 2010. Malta in Ciper načrtujeta vstop v evro območje v začetku leta 2008. Slovaška je v enotni mehanizem menjalnih tečajev ERM II vstopila novembra 2005, težave ima predvsem s previsoko inflacijo in naj bi prevzela evro v letu 2009. Češka zaradi visokega proračunskega primanjkljaja prihodnje leto še ne bo mogla vstopiti v ERM II, vlada in centralna banka kot možni datum prevzema evra omenjata leto 2012. Na Madžarskem imajo dve težavi – visok proračunski primanjkljaj, ki je lani znašal rekordnih 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, in previsoko inflacijo, ki je bila septembra letos na letni ravni 5,9-odstotna. Datuma prevzema evra ne omenjajo, večini ekonomistov se zdi najbolj verjetno leto 2013 ali 2014. Poljska ne izpolnjuje kriterijev za uvedbo evra pa tudi oblast mu ni najbolj naklonjena, saj je prepričana, da bo skupna evropska valuta poslabšala življenjski standard in omejila državno suverenost. Poljski predsednik je napovedal, da bodo državljani o uvedbi evra odločali na referendumu.

Več prednosti kot slabosti

»Čeprav so mnenja o koristnosti skupne valute na evropski ravni različna, pa lahko za majhno in odprto gospodarstvo, kot je slovensko, upravičeno trdimo, da koristi pretehtajo morebitna tveganja,« pravi minister za finance dr. Andrej Bajuk in dodaja, da bodo koristi deležni država, gospodarstvo, podjetniki in potrošniki. Uvedba evra namreč zahteva od države proračunsko disciplino, najprej pri izpolnjevanju konvergenčnih meril in potem še pri spoštovanju pakta o stabilnosti in rasti, ta pa zagotavlja stabilnost. Lažje bo primerjati cene izdelkov in storitev med državami z evro območja, večja bo izbira različnih oblik varčevanja, na večjem in bolj likvidnem finančnem trgu bo lažje najemati posojila, odpadli bodo stroški menjave in upravljanja različnih valut (stroški deviznih transakcij, zavarovanja pred tečajnim tveganjem, čezmejnih plačil in upravljanja računov v različnih valutah), konec bo tveganj zaradi spremembe deviznih tečajev, dolgoročno nižje obrestne mere in stabilne cene bodo ugodno vplivale na naložbe in na gospodarsko rast, lažje bo vstopati na finančni trg, boljša primerljivost cen bo prispevala k večji konkurenčnosti – in še bi lahko naštevali. In kaj naj bi bile slabosti? Podjetja bodo z uvedbo evra zgubile nekatere prednosti na domačem trgu, za nekatere je slabost tudi to, da Slovenija ne bo več vodila svoje politike deviznega tečaja.

Menjava tolarja z evrom bo podjetjem kratkoročno povzročila velike stroške za prilagoditev informacijske tehnologije, dvojno označevanje cen, izdelavo finančnih izkazov in izobraževanje zaposlenih, vendar bodo prihranki, ki jih dolgoročno prinaša uporaba skupne valute, večji od stroškov. V večjih slovenskih podjetjih kot prednosti uvedbe evra izpostavljajo stabilnost gospodarstva, odpravo tečajnega tveganja, večjo preglednost pri cenah, poenostavitev poslovanja, znižanje stroškov. Prilagoditev na evro je najzahtevnejša za trgovska, gostinska in turistična podjetja ter za banke, ki poslujejo z gotovino in neposredno s potrošniki. Trgovci se prehoda na evro ne bojijo, bolj zaskrbljeni so gostinci, ki bodo organizirali silvestrovanje. Račune bodo odprli zvečer, ko bodo veljali še tolarji, in jih zaključili 1. januarja zjutraj, ko bo treba izstaviti račune v evrih.

Dvojno označevanje cen

Da bi se potrošniki v Sloveniji lahko navadili na evro in da bi v državi ob zamenjavi tolarja za evro preprečili neupravičeno povišanje cen izdelkov in storitev, je Slovenija med vsemi članicami evro območja uvedla najdaljše obdobje dvojnega označevanja cen. Začelo se je 1. marca letos in se bo končalo pol leta po uvedbi evra, to je 30. junija 2007. Ker je bojazen, da bodo nekateri ponudniki izdelkov in storitev obdobje pred uvedbo evra izkoristili za neupravičene podražitve, Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave spremlja gibanje cen 104 različnih vrst oz. 460 konkretnih izdelkov in storitev. Pri spremljanju je še posebej pozorna na cene, pri katerih je po izkušnjah držav, ki so že uvedle evro, pričakovati največji porast. Med takšne sodijo cene na področju javnih storitev (komunala, telekomunikacije, zdravstvo, mestni prevoz itd.) in storitev, ki jih potrošniki pogosto potrebujejo (gostinstvo, frizerski saloni, parkirnine, vstopnine itd.).

Potrošniki se bodo ob uvedbi evra morali navaditi na veliko večjo vrednost evrskih kovancev, velik psihološki »šok« pa lahko povzroči tudi znesek njihovih mesečnih prihodkov. Minimalna plača v Sloveniji znaša nekaj več kot 120 tisoč tolarjev, zdaj prejemnik za to dobi 12 bankovcev po deset tisoč tolarjev, po uvedbi evra bo dobil le en bankovec za 500 evrov.

Na kovancih tudi Triglav in Prešeren

Medtem ko so evrski bankovci v vseh državah evro območja enaki, je na evrskih kovancih enotna le sprednja stran, hrbtna pa je različna, saj jo vsaka članica lahko oblikuje po svoje. Slovenija je nacionalno podobo teh kovancev izbrala po postopku, v katerem je 132 predlagateljev ponudilo skupno 699 motivov, vlada pa je potrdila predlog Miljenka Licula ter njegovih sodelavcev Maje Licul in Janeza Boljke. Na kovancu za dva evra bo podoba pesnika Franceta Prešerna in njegov rokopis verza Žive naj vsi narodi, na kovancu za en evro Primož Trubar in stavek Stati inu obstati, na kovancu za petdeset centov Triglav ter nad njim napis Oj Triglav moj dom in ozvezdje raka, zodiakalnega znamenja, v katerem je Slovenija postala samostojna. Na kovancu za dvajset centov bosta lipicanca med igro in na kovancu za deset centov Plečnikova neuresničena zamisel slovenskega parlamenta z napisom »katedrala svobode«. Kovanec za pet centov bo krasil Groharjev Sejalec, ki seje zvezde. Na tistem za dva centa bo knežji kamen in na najmanjšem, za en cent, štorklja. Vsem kovancem bo skupen napis »Slovenija« na zunanjem robu.

Poglejmo še k sosedom! V Avstriji so na evrskih kovancih upodobljeni mirovnica Berthe von Suttner, skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, secesijska stavba kot simbol nove dobe, palača Belvedere kot ena najlepših baročnih stavb v Avstriji in dunajska katedrala Sv. Štefana. Na kovancih najmanjše vrednosti je »serija« rož – alpska trobentica, planika in svišč. Na italijanskih evrskih kovancih so upodobljeni Rafaelov portret Danteja, risba Leonarda da Vincija, cesar Mark Avrelij na konju, skulptura vodilnega predstavnika italijanskega futurizma Umberta Boccionija, Rojstvo Venere slikarskega mojstra Sandra Botticellija, Flavijev amfiteater, stolp Mole Antonelliana in grad Castel del Monte.

Še naprej pomembna vloga Banke Slovenije

Banka Slovenije bo po vstopu Slovenije v območje evra vodenje denarne politike in s tem tudi uravnavanje količine denarja v obtoku in višino obrestnih mer v Sloveniji prepustila Evropski centralni banki (ECB) s sedežem v Frankfurtu, dobila pa bo nekatere nove naloge in obveznosti, med drugim bo imela pomembno vlogo pri izvajanju odločitve ECB o višini obrestnih mer. Banka Slovenije bo del deviznih rezerv prenesla med devizne rezerve ECB, s preostalimi pa bo sama upravljala kot s finančnimi naložbami. V njeni pristojnosti bo ostal nadzor nad bančnim sistemom, prek nje bodo komercialne banke še naprej pridobivale za poslovanje potrebni denar, še bolj pa bo morala razviti še analitično funkcijo – statistiko in raziskave. Svet ECB poleg članov izvršnega odbora sestavljajo tudi vsi guvernerji nacionalnih centralnih bank, ki enakopravno sodelujejo v razpravah o vodenju denarne politike in tudi pri morebitnem glasovanju. Čeprav Svet večino odločitev sprejema s soglasjem, pa bi bil ob morebitnem glasovanju glas guvernerja Banke Slovenije enakovreden, denimo, guvernerju nemške ali francoske centralne banke.

Zagotavljanje stabilnosti evra

Medtem ko bo Slovenija s prevzemom evra vodenje denarne politike prepustila Evropski centralni banki, bo v njeni pristojnosti še naprej ostalo vodenje gospodarske, davčne in proračunske politike, vendar tudi pri tem ne bo čisto brez omejitev. Slovenija bo morala spoštovati pakt o stabilnosti in rasti, ki ga je Evropska unija uvedla zato, da bi države z evrom vztrajale pri proračunski disciplini. V skladu s paktom, ki je temeljni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti evra, proračunski primanjkljaj v državah z evrom ne sme preseči treh odstotkov BDP in javni dolg ne 60 odstotkov BDP. Če Evropska komisija, ki je pristojna za nadzor nad izvajanjem pakta, ugotovi, da bi država članica lahko prekršila pakt, ji Svet Evrope izda t.i. zgodnje opozorilo. V primeru, da država preseže triodstotni proračunski primanjkljaj, mora takoj začeti izvajati ukrepe za znižanje »minusa«, v skrajnem primeru pa ji grozi tudi denarna kazen.

Vse članice Evropske unije (in ne le tiste z evrom) morajo tudi sicer dvakrat na leto, prvič do 1. marca in drugič do 1. decembra, poročati v Bruselj o višini svojega primanjkljaja in javnega dolga ter za vsako leto pripraviti program stabilnosti, ki vsebuje podatke in napovedi o proračunskem primanjkljaju, javnem dolgu, gospodarski rasti in inflaciji ter o predvidenih ukrepih gospodarske politike. Med vsemi 25 članicami unije so lani dovoljeni triodstotni primanjkljaj presegle Madžarska (6,5 odstotka BDP), Portugalska (6 odstotkov), Grčija (5,2 odstotka), Italija (4,1 odstotka), Češka (3,6 odstotka), Velika Britanija (3,3 odstotka) ter Nemčija in Malta (3,2 odstotka).

Do evrov še pred uvedbo evra

Kako se bo Slovenija oskrbela z evrskimi bankovci in kovanci? Bankovce si bo sposodila iz evropskega sistema, kovance skupne teže 1.465 ton pa ji bo skovala finska kovnica Mint of Finland. Banke so se s kovanci začele oskrbovati 1. septembra, z bankovci pa 11. decembra. Kovance so začele dobavljati trgovcem 1. decembra, za začetno blagajniško poslovanje jim bodo dobavile 45 tisoč paketov v vrednosti 201 evro. Z evrsko gotovino se bodo še pred uvedbo evra lahko oskrbeli tudi občani, na razpolago bo 150 tisoč začetnih paketov v vrednosti 12,52 evra, ki jih je 15. decembra dalje možno kupili v bankah po ceni 3.000 tolarjev. Začetni sveženj vsebuje 44 kovancev: dva kovanca po dva evra, štiri kovance po en evro, štiri kovance po petdeset centov, sedem kovancev po dvajset centov, šest kovancev po deset centov, šest po pet centov, sedem po dva centa in osem kovancev po en cent. Plačevanje z evrskimi kovanci iz teh svežnjev pred 1. januarjem 2007 ne bo možno. In kje se bo z evri še lahko oskrbelo prebivalstvo? Že 1. januarja bodo na bankomatih na voljo bankovci po 10 in 20 evrov, 1. in 2. januarja pa bodo v večjih slovenskih krajih odprte »dežurne« bančne poslovalnice, v katerih bo tudi možno tolarje zamenjati za evre. Kaj se bo po uvedbi evra zgodilo s tolarji? Kovance bodo po umiku iz obtoka pretopili in jih prodali kot surovino, bankovce pa uničili.

Zaokroževanje na najmanj dve decimalki

Prodajne cene za blago in storitve bodo ob uvedbi evra preračunali na najmanj tri decimalna mesta ter jih zaokrožili na najmanj dve decimalki. Za blago in storitve v velikih količinah, kot so električna energija, telefonski impulz, osnovne komunalne storitve, naftni derivati, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, bodo cene pri preračunavanju tolarjev v evre zaokrožili na najmanj štiri decimalna mesta, zneske, ki jih bo na podlagi teh cen treba plačati ali vknjižiti, pa bodo zaokrožili na najbližji cent. Za menjavo bo dovoljeno uporabljati le razmerje 1 evro = 239,640 sit, ne pa razmerja 1 sit = 0,00417 evra. Pravila zaokroževanja določajo, da je znesek treba zaokrožiti na najbližji cent, v primeru, da je znesek pri preračunavanju točno na sredini, pa se zaokroži navzgor. Na primer: če želimo tisoč tolarjev preračunati v evro, dobimo ob uporabi menjalnega razmerja 239,640 tolarja za evro znesek 4,172 evra, ki ga zaokrožimo na 4,17 evra. Dva tisoč tolarjev je 8,345 evra, znesek zaokrožimo na 8,35 evra.

Dva tedna tolarji in evri

Slovenija bo uvedla evro 1. januarja prihodnje leto po scenariju velikega poka, to je hkrati z uvedbo knjižnega denarja in gotovine s kratkim obdobjem dvojnega gotovinskega obtoka. Prehodno obdobje oz. obdobje dvojnega obtoka, v katerem bosta zakonito plačilno sredstvo tako tolar kot evro, bo trajalo dva tedna, od 1. do 14. januarja. V tem obdobju bodo na blagajnah razliko med vrednostjo blaga in prejetim zneskom vračali le v evrih. V bankah in hranilnicah bodo brezplačno zamenjevali tolarske kovance in bankovce v evrske še do vključno 1. marca prihodnje leto, v Banki Slovenije pa brezplačno po menjalnem tečaju bankovce trajno, brez časovnih omejitev, tolarske kovance pa do konca leta 2016.

Slovenija bo imela v primerjavi z drugimi državami z evrom najkrajše obdobje dvojnega obtoka gotovine. Praksa dvanajstih evropskih držav, ki so evro uvedle leta 2002, je različna. Nizozemci so se od guldna poslovili po 28 dneh, Irci od funta po 40 dneh, Francozi od franka po 48 dneh, vse ostale države pa po dveh mesecih.

Tolarje bodo preračunali v evre

Zadnji delovni dan tolarskega bančnega poslovanja, ki vključuje poslovanje prek bančnega okenca ter elektronske in telefonske banke, bo v petek, 29. decembra, pri tem pa bodo uro zapiranja določile in objavile banke. Banke bodo na praznična dneva 1. in 2. januarja zaprte, po priporočilu Združenja bank Slovenije bodo v teh dneh odprte »dežurne« poslovalnice v večjih slovenskih krajih, med njimi na Gorenjskem na Bledu, v Domžalah, na Jesenicah, v Kamniku, Kranju, Mengšu, Radovljici in v Škofji Loki, kjer bodo občani lahko zamenjali tolarje za evre, drugih bančnih storitev, pa ne bodo mogli opraviti.

 

Kovanci:

1 cent = 2,40 sit

2 centa = 4,79 sit

5 centov = 11,98 sit

10 centov = 23,96 sit

20 centov = 47,93 sit

50 centov = 119,82 sit

1 evro = 239,64 sit

2 evro = 479,28 sit

 

Bankovci:

5 evrov = 1.198,20 sit

10 evrov = 2.396,40 sit

20 evrov = 4.792,80 sit

50 evrov = 11.982,00 sit

100 evrov = 23.964,00 sit

200 evrov = 47.928,00 sit

500 evrov = 119.820,00 sit

 

Tečaj za zamenjavo tolarjev v evre:

1 evro = 239,640 tolarja

 

V bankah in hranilnicah bodo 31. decembra opolnoči na vseh transakcijskih, osebnih, varčevalnih, rentnih in drugih bančnih tolarskih računih ter pri depozitih, potrošniških in stanovanjskih posojilih obračunali in pripisali obresti, nato pa bodo končno tolarsko stanje (glavnico in obresti) po tečaju zamenjave 239,640 tolarja za en evro brezplačno preračunali v evre. Enako bodo preračunali v evre tudi znesek odobrenega limita na osebnem računu, zneske trajnih nalogov in direktnih obremenitev ter tudi tolarske zneske posojilnih obrokov. Od 1. januarja naprej bo vse poslovanje na računih potekalo izključno v evrih. Denarni promet, ki bo morebiti nastal 29., 30. in 31. decembra, bodo preračunali v evre in knjižili po 1. januarju 2007.

Spremembe pri bančnem poslovanju

Uvedba evra bo vplivala tudi na poslovanje bančnih avtomatov. Bankomate bodo 31. decembra ob 21. uri izklopili in ne bodo delovali približno tri ure, po polnoči jih bodo v najkrajšem možnem času ponovno vključili, pri tem pa bodo upoštevali regijsko razpršenost in pogostost uporabe posameznega bankomata. Končni rok za vključitev vseh bankomatov je 24 ur, torej do konca 1. januarja 2004. Poslovanje s karticami na POS terminalih bo ob prehodu od tolarja k evru predvidoma prekinjeno oz. ovirano dve uri. POS terminali vseh procesnih centrov v Sloveniji (Activa, e-Funds – Plasis, Bankart) bodo 31. decembra delovali do 23. ure, po krajši prekinitvi pa bodo predvidoma začeli ponovno delovati 1. januarja ob 1. uri. Znesek plačila bo na potrdilu POS terminala do 31. decembra izpisan v tolarjih, od 1. januarja dalje pa v evrih. Plačila, ki bodo na POS terminalih opravljena 29., 30. in 31. decembra, bodo poravnana v evrih po 1. januarju.

Banke in hranilnice bodo tolarske čeke izdajale le še do konca leta in jih na običajen način unovčevale do 15. januarja 2007. Če se bodo za poslovanje s čeki odločile tudi po uvedbi evra, bodo tudi same oblikovale nov obrazec – čekovni blanket. Oblika oz. velikost ter spodnja kodirna vrstica bodo ostali enaki, razen polja »text« na skrajni desni strani, kjer bodo namesto dosedanjih šifer 15 ali 17 uporabljali šifro 18 in oznako EUR.

Drugačna tečajna lista

Ko bo evro 1. januarja 2007 postal domača valuta, bo to pomenilo tudi slovo evro tečaja za slovenski tolar. Banka Slovenije bo na svoji spletni strani objavljala dnevno tečajnico, v kateri bo srednji tečaj Banke Slovenije nadomestil referenčni tečaj Evropske centralne banke (ECB). Tečajna lista Banke Slovenije bo osnova za oblikovanje bančnih tečajnih list, v katerih bodo tečaji za vse valute izraženi za en evro. Tečajna lista bo po 1. januarju 2007 dobila drugačen videz. Medtem ko je zdaj tečaj izražen kot vrednost ene enote tuje valute, npr. 1 USD = 189,9582 SIT, bo po novem za eno enoto evra, npr. 1 EUR = 1,2615 USD. Če bo stranka želela zamenjati 100 ameriških dolarjev v evre, bo to izračunala tako, da bo število dolarjev delila z vrednostjo na tečajnici (100 : 1,2765 = 78,34 EUR) in ne množila, kot je to navajena še zdaj.

Novi obrazci plačilnega prometa

Z uvedbo evra bodo začeli veljati tudi novi obrazci posebne položnice PP 02, posebne nakaznice PN 03 in papirnega plačilnega naloga BN 02. Če bo, denimo, komunalno podjetje letos izdalo veljavno posebno položnico PP 01 in bo na njej poleg tolarskega zneska navedlo še znesek v evrih, jo bo plačnik lahko predložil v plačilo do 31. januarja 2007, sicer pa bodo banke stare položnice PP 01 brez navedenega zneska v evrih in prejete po 1. februarju zavračale. Izdajatelji položnic bodo za plačila v evrih lahko uporabljali nove obrazce posebne položnice PP 02, ki jih bodo izdali ob koncu letošnjega leta z dnem zapadlosti po 1. januarju 2007 oz. jih bodo izdali po tem datumu. Posebne nakaznice na starih obrazcih, ki bodo izpolnjene v tolarjih, bo možno unovčiti do konca letošnjega leta, sicer pa bodo plačniki morali zahtevati pri izdajatelju novo posebno nakaznico PN 03, izdano v evrih. Kar zadeva plačevanje s plačilnimi nalogi, bodo plačniki do konca leta 2006 lahko predložili v plačilo le obstoječi obrazec BN 01, od 1. januarja 2007 dalje pa izključno le nov obrazec BN 02.

Pogodbe veljajo naprej

Uvedba evra ne bo vplivala na veljavnost pogodbenih razmerij, sklenjenih med bankami in strankami. V pogodbah se bo spremenila le valuta, pri tem pa bodo tolarski znesek po tečaju zamenjave 239,640 tolarja za evro spremenili v evrskega. Obrestna mera, kot je bila dogovorjena v pogodbi, se ne bo spremenila. Če je v pogodbi revalorizacijska TOM klavzula, bo ta veljala tudi naprej do konca veljavnosti pogodbe. Edina izjema je uporaba obrestne mere Sitibor, medbančne obrestne mere Združenja bank Slovenije, ki jo bo nadomestila evropska medbančna referenčna obrestna mera Euribor ustrezne ročnosti. Zamenjava valute tudi ne bo vplivala na odplačevanje posojil, banke bodo ob koncu leta amortizacijski načrt in obroke preračunale iz tolarjev v evre, o tem pa bodo obvestile posojilojemalce in v primeru administrativne prepovedi tudi delodajalce.

Na borzi 27. decembra zadnjič s tolarji

Ko bo Slovenija tolar zamenjala z evrom, se bodo spremembi morali prilagoditi tudi Ljubljanska borza, njeni borzni člani in izdajatelji vrednostnih papirjev. Borza bo zadnje tolarske tečaje vrednostnih papirjev naenkrat, 31. decembra letos, preračunala iz tolarjev v evre po tečaju zamenjave 239,640 tolarja, pri tem pa bo pri vrednostnih papirjih s tečajem od 0,001 do 0,999 evra določila tečaj v evrih na tri decimalke natančno, pri vseh ostalih pa na dve. Spremembi valute bo morala prilagoditi tudi borzne indekse. Zadnji trgovalni dan na borzi bo v sredo, 27. decembra, v četrtek in petek, 28. in 29. decembra, pa bodo zaustavili trgovanje na vseh trgih in tudi na trgu uradnih vzdrževalcev likvidnosti. Vsa naročila, ki jih bodo vnesli v trgovalni sistem oz. jih sklenili pred 1. januarjem 2007, bodo obračunali še v tolarjih, vsa kasneje oddana oz. sklenjena naročila pa že v evrih.

Slovo tolarskih poštnih znamk

Na uvedbo evra se pripravljajo tudi v Pošti Slovenija, zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih jim omogoča, da prodajno ceno znamk oz. poštnino lahko označujejo samo v vodilni valuti – torej do konca leta v tolarjih in od novega leta dalje v evrih. Do 1. januarja bodo v prodaji poštne znamke s črkovnimi oznakami A, B, C in D z označeno nazivno vrednostjo v tolarjih, od 1. januarja dalje pa z vrednostjo v evrih. Po sklepu ministra za gospodarstvo bodo z dnem uvedbe evra iz poštnega prometa umaknili poštne znamke za en in dva tolarja, vse ostale tolarske znamke pa do konca prihodnjega leta. Vse tolarske poštne znamke, razen rednih znamk z oznako PTT in znamk za en in dva tolarja, bodo do konca prihodnjega leta veljavne za označevanje poštnine, vendar le v primeru, če bo poštnina na pošiljki označena samo s tolarskimi znamkami in ne v kombinaciji z evrskimi. Poštne znamke A, B, C in D ter dopisnice in pisma z oznako o plačani poštnini bodo veljale tudi po uvedbi evra. Tolarske poštne znamke, razen rednih znamk z oznako PTT, bo do 28. februarja 2007 možno zamenjati za evrske na vseh poštah v Sloveniji, potem pa do konca leta le še na devetih večjih poštah v Sloveniji, med drugim tudi na pošti 4101 Kranj (Dražgoška ulica 8). V Pošti Slovenija bodo prevzem evra zaznamovali tudi z izdajo trinajstih rednih znamk iz serije Cvetje Slovenije, z izdajo bloka s priložnostno znamko in tematske mape znamk.

Napoved v tolarjih, poračun v evrih

Čeprav bo evro od 1. januarja 2007 dalje že zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji, bo obrazec za napoved dohodnine za letošnje leto prilagojen še za tolarske zneske, saj bodo zavezanci napovedovali dohodnino za leto, ko še vedno plačujejo le s tolarji. Lestvica za odmero dohodnine za leto 2006 je v tolarjih in tudi vsi izplačevalci obdavčljivih virov dohodnine bodo morali obvestiti zavezance o tolarskih izplačilih oz. plačanih akontacijah dohodnine. Zneski na dohodninskih odločbah o odmeri davka bodo zapisani v tolarjih, končni obračun pa bo v evrih. Če bo zavezanec letos plačal višjo akontacijo dohodnine, kot mu jo bodo v davčnem postopku odmerili prihodnje leto, bo dobil razliko vrnjeno v evrih, v primeru doplačila pa bo razliko moral nakazati v evrih. Enako pravilo velja tudi pri napovedi davka na promet nepremičnin in pri napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine, ki jo mora zavezanec vložiti v petnajstih dneh. Če je davčna obveznost nastala v letu 2006, zavezanec pa bo napoved oddal v letu 2006, bo napoved vložil v tolarjih, davčna uprava pa mu bo znesek davka odmerila v evrih. Posebna ureditev bo veljala za davek na izplačane plače, za katerega je rok za izplačilo šest dni po izplačilu. Če bo v tem obdobju »tolar odšel in prišel evro«, bodo izplačevalci predložili obračun v tolarjih in potlej obveznost plačali v evrih.

Viri: Slovenska tiskovna agencija ter informacije Banke Slovenije, Ministrstva za finance Republike Slovenije, Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Urada Vlade Republike Slovenije za informiranje, Združenja bank Slovenije, Zveze potrošnikov Slovenije, Pošte Slovenije, Ljubljanske borze in Davčne uprave Republike Slovenije.

Pomembni datumi pri uvajanju evra v Sloveniji

 

1. december 2006 - začetek dobave paketov evrskih kovancev podjetjem v vrednosti 201 evro v tolarski protivrednosti in v nekaterih bankah začetek zamenjave tolarjev v evre brez menjalne provizije, torej po končnem tečaju;

11. december 2006 - začetek dobave evrskih bankovcev podjetjem;

15. december 2006 - začetek prodaje paketov evrskih kovancev občanom v vrednosti 12,52 evra v tolarski protivrednosti po končnem tečaju.

22. december 2006 - izplačilo pokojnin v tolarjih;

27. december 2006 - zadnji trgovalni dan v letu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev;

29. december 2006 - zadnji poravnalni dan, torej zadnji delovni dan v letu poslovanja bank v tolarjih prek bančnega okenca, elektronske in telefonske banke; transakcije, ki nastanejo 30. in 31. decembra 2006, se v banki knjižijo z datumom 1. januarja 2007;

31. december 2006 - delovanje bankomatov bo prekinjeno od 21. ure do nekaj minut čez polnoč 1. januarja 2007, takrat jih bo po načrtu glede na obisk in regijsko pokritost začelo delovati od 60 do 70 odstotkov;

31. december 2006 - delovanje POS terminalov bo prekinjeno od 23. ure do 1. januarja 2007 do 1. ure zjutraj;

1. januar 2007 - Slovenija vstopi v evro območje po načelu velikega poka, njeno nacionalno valuto tolar zamenja evro;

1. januar 2007 - začetek 14-dnevnega dvojnega obtoka gotovine in brezplačne menjave gotovine v bankah in hranilnicah;

1. januar 2007 - avtomatična pretvorba stanj na bančnih računih iz tolarjev v evre ter začetek uporabe novih plačilnih nalogov in novih čekovnih blanketov;

1. in 2. januar 2007 - odprto približno 40 dežurnih bančnih poslovalnic samo za zamenjavo gotovine, limit za zamenjavo brez predhodne najave znaša 1.500 evrov;

3. januar 2007 - prvi delovni dan novega leta v plačilnih sistemih in prvi trgovalni dan na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev z naročili v evrih;

14. januar 2007 - konec obdobja dvojnega obtoka gotovine;

15. januar 2007 - konec sprejemanja tolarskih čekov;

31. januar 2007 - konec sprejemanja dvojno označenih položnic;

1. marec 2007 - konec brezplačne zamenjave gotovine v poslovnih bankah in hranilnicah;

30. junij 2007 - konec dvojnega označevanja cen v evrih in tolarjih;

31. december 2016 - konec zamenjave tolarskih kovancev v evrske pri Banki Slovenije;

brez časovne omejitve – zamenjava tolarskih bankovcev v evrske pri Banki Slovenije.