V petnajstih letih smo se postarali za štiri leta in pol

Letos je minilo petnajst let od slovenske osamosvojitve. Kaj se je spremenilo v tem času? Nam gre zdaj bolje ali slabše? Moramo za kilogram kruha, sladkorja in krompirja delati še celo dlje kot v letu 1990? Sliši se nenavadno, a je res: prebivalstvo se je v petnajstih letih (v povprečju) postaralo za štiri leta in pol.

V državnem statističnem uradu so ob 15-letnici slovenske osamosvojitve izbrali nekaj značilnih statističnih podatkov, s katerimi želijo prikazati stanje v državi na njenem začetku, ob osamosvojitvi leta 1991, in po petnajstih letih oz. po zadnjih razpoložljivih podatkih, praviloma za leto 2005.

Na 100 mladih že 110 starih

Število prebivalcev se je v obdobju 1991 – 2005 povečalo za nekaj več kot štiri tisoč in je ob koncu lanskega leta preseglo dva milijona. Na porast je vplival pozitivni selitveni prirast s tujino, predvsem z državami, nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije, medtem ko je naravni prirast že od leta 1997 dalje negativen, kar pomeni, da je več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo. Slovenija se podobno kot razvite države ubadajo s staranjem prebivalstva, povprečna starost prebivalstva se je v petnajstih letih zvišala za štiri leta in pol, na 40,6 leta. Zaradi upadanja rojstev in staranja prebivalstva se je močno spremenilo tudi razmerje med prebivalstvom, starim 65 let in več, in prebivalstvom, mlajšim od 15 let. V letu osamosvojitve je bilo na 100 mladih le 55 starih, ob koncu lanskega leta pa že 110.

Število študentov se je podvojilo

Čeprav se število otrok zaradi nižje rodnosti prebivalstva zmanjšuje, se delež vključenih v vrtce povečuje, v petnajstih letih se je zvišal s 47 na 61 odstotkov. Izboljšala se je tudi izobrazbena sestava prebivalstva, ob popisu leta 1991 je imela končano najmanj srednjo izobrazbo dobra polovica prebivalstva, ob popisu 2002 pa že dve tretjini. Število študentov, vpisanih v visokošolsko dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, se je od leta 1991 podvojilo in zdaj presega 80 tisoč, skupaj s študenti višjega strokovnega študija in absolventi pa celo mejo 100 tisoč. Medtem ko je Slovenija leta 1991 imela le dve univerzi, ima zdaj že štiri.

Stopnja registrirane brezposelnosti se je povečala, leta 1991 je bila 8,2-odstotna, lani 10,2-odstotna. Število brezposelnih se je na začetku devetdesetih let močno povečalo in v letu 1993 preseglo mejo 129 tisoč, po letu 1998. se je začelo zmanjševati in je lani upadlo na nekaj manj kot 92 tisoč. Povprečne mesečne neto plače so se v obdobju 1991 – 2005 ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin realno zvišale za dobrih 57 odstotkov.

Višja življenjska raven

Življenjska raven se je v petnajstih letih samostojne Slovenije zvišala, to kaže tudi delovni čas, potreben za nakup potrošnih dobrin. Za večino dobrin se je delovni čas, ki ga mora opraviti delavec s poprečno neto plačo, da jo lahko kupi, zelo skrajšal.

Višja življenjska raven se kaže tudi v boljši opremljenosti gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami. Delež gospodinjstev z osebnim avtomobilom se je v obdobju 1991 – 2003 zvišal s 67 na 79 odstotkov, s pomivalnim strojem z 11 na 37 odstotkov, z barvnim televizorjem z 80 na 96 odstotkov, s hladilnikom s 94 na 98 odstotkov, s pralnim strojem s 93 na 96 odstotkov in z zamrzovalno skrinjo z 80 na 84 odstotkov. Leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih 594.289 osebnih avtomobilov in lani 943.954, ob tolikšnem naraščanju jih bo leta 2008 že milijon. Število potnikov, prepeljanih z javnim cestnim prevozom, se je v tem obdobju zmanjševalo povprečno za 11 odstotkov na leto in je lani predstavljalo le še slabo petino potnikov, prepeljanih v letu 1991.

Umiritev cen

Velik dosežek je umiritev cen. Še leta 1991 je bila v Sloveniji skoraj 118-odstotna inflacija, lani je bila 2,5-odstotna in je bila najnižja, odkar pri nas merijo gibanje drobno prodajnih cen. Realni bruto domači proizvod (BDP) se je od osamosvojitve do konca leta 2005 realno povečal za domala 56 odstotkov, delež bruto investicij v BDP se je v tem obdobju zvišal s 16,9 na 25,3 odstotka, delež storitev pa s 45,4 na 54,4 odstotka. Slovenija je v primerjavi z državami Evropske unije zmanjšala zaostanek v razvitosti in je podobno razvita kot Ciper, Grčija, Španija in Portugalska. V letu 1995 je v Sloveniji BDP na prebivalca po kupni moči dosegel 68 odstotkov povprečja Evropske unije, v letu 2004 pa 79 odstotkov. Število kmetijskih gospodarstev se je v petnajstih letih zmanjšalo s 112.310 na 77.175, povprečno število glav velike živine na gospodarstvo pa se je zvišalo z 2,6 na 5,4. Število prenočitev tujih turistov se je v obdobju 1991 – 2005 več kot podvojilo. Poraba električne energije na prebivalca se je zaradi vse večje opremljenosti z električnimi aparati od leta 1995 do leta 2004 povečala za 29 odstotkov, s 4.927 na 6.348 kilovatnih ur. Količina odpadkov, odloženih, na odlagališča nenevarnih odpadkov, na prebivalca se je od leta 1995 do 2004 zmanjšala za petino, s 457 na 364 kilogramov, za kar sta predvsem dva razloga – vse večjo okoljska ozaveščenost in ločeno zbiranje odpadkov.

V Preddvoru manj prebivalcev

Po podatkih državnega statističnega urada je ob koncu lanskega leta v Sloveniji živelo 2.003.358 prebivalcev, še leto prej jih je bilo manj kot dva milijona – 1.997.590. Od popisa v letu 2002 do konca lanskega leta se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za dva odstotka. Na Gorenjskem so v tem obdobju največji porast beležili v občinah Jezersko (8,6 odstotka), Trzin (7,9), Vodice (6,7), Komenda (6,2) in Domžale (5,6). V preddvorski občini se je število prebivalcev celo malenkostno zmanjšalo, skromen porast pa so beležili še v občinah Železniki (0,5 odstotka), Tržič (0,7), Škofja Loka (1,0), Radovljica (1,2) in Bohinj (1,3). Jesenice in Kranjska Gora sta edini občini na Gorenjskem, ki sta imeli ob koncu lanskega leta manj prebivalcev kot ob popisu leta 1991. Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 117 ljudi, starih sto let in več, med njimi je bilo 99 žensk in 18 moških. Na Gorenjskem jih je bilo 14, med njimi le en moški.

Število rojstev rahlo narašča

Lani je število živorojenih otrok v Sloveniji prvič po letu 2000 preseglo 18 tisoč. Rodilo se je 18.157 otrok, to je 196 več kot leto prej, med njimi je bilo 9.355 dečkov in 8.802 deklici. Po letu 2003, ko je bilo najmanj rojstev, njihovo število rahlo narašča. Ženske se za rojstvo otroka odločajo vse bolj pozno. V zadnjih tridesetih letih se je povprečna starost mame ob rojstvu otroka povečala za 3,9 leta, lani je znašala že 29,4 leta. Skoraj 47 odstotkov otrok se je rodilo zunaj zakonske zveze. Starši se namreč vse bolj redko odločajo za sklenitev zakonske zveze ali se za to odločijo šele po rojstvu otroka. Za več kot tri četrtine otrok, ki so se rodili zunaj zakonske zveze, so očetje priznali očetovstvo že v prvem mesecu po otrokovem rojstvu, število tovrstnih priznavanj pa se povečuje iz leta v leto.

Najbolj priljubljena Nika in Luka

Nika in Luka sta že od 1999. leta dalje najbolj priljubljeni imeni za novorojene otroke. Lani je ime Luka dobilo 356 fantkov in ime Nika 276 deklic. V modi so bila kratka imena, med dvajsetimi najpogostejšimi fantovskimi oz. dekliškimi imeni je bilo lani samo eno z več kot petimi črkami (Gašper). Trem odstotkom otrok so starši dali dve imeni oz. dvojno ime, pri deklicah je bilo najpogostejše ime Ana Marija in pri fantkih Žan Luka. Ob tem, ko se povečuje delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča tudi število otrok z dvojnim priimkom. Leta 1991 je imelo dvojni priimek 1,3 odstotka živorojenih otrok, lani pa že pet odstotkov. Od 905 otrok s priimkom po obeh starših se jih je 84 odstotkov rodilo zunaj zakonske zveze.

 

Moški umrejo devet let prej kot ženske

 

Lani je v Sloveniji umrlo 18.825 ljudi, kar je za 302 ali za 1,6 odstotka več kot predlani. Umrlo je skoraj enako število moških in žensk, prvih 9.413 in drugih 9.412. Med umrlimi je bilo 75 dojenčkov, večinoma so umrli zaradi prirojenih napak in kromosomskih nepravilnosti. Število umrlih dojenčkov na tisoč živorojenih otrok se je povečalo na 4,1, kljub temu pa je bila umrljivost dojenčkov v Sloveniji še vedno med najnižjimi v Evropi. Leta 2004, ko je znašala 3,7, je bila nižja le še na Švedskem, Finskem, v Španiji in na Cipru. Umrli moški so bili lani v povprečju stari 68,9 leta, ženske pa 77,8 leta, razlika je bila skoraj devet let. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost umrlega moškega dvignila za 5,8 leta, ženske pa za 7,2 leta.

Najstarejši v Kranjski Gori

Prebivalstvo v Sloveniji se podobno kot v ostalih evropskih državah stara, glavna razloga za to sta upadanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Število rojstev se je od sredine prejšnjega stoletja do danes zmanjšalo za 44 odstotkov, trajanje življenja pa se je v enakem obdobju podaljšalo približno za 16 let in je lani doseglo 77,8 leta. Povprečna starost prebivalstva se je v zadnjih treh desetletjih dvignila za 6,6 leta, lani je bil moški v Sloveniji v povprečju star 38,9 leta, ženska pa 42,2 leta. Ob prvem popisu po drugi svetovni vojni je bilo med prebivalstvom 28 odstotkov mlajših od petnajst let in vsega 7,3 odstotka starih 65 let in več. Delež starejših je sredi leta 2003 presegel delež mlajših. Ob koncu lanskega leta je med nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev živelo 283 tisoč mladih, kar je najmanj doslej, in 313 tisoč starejših; delež mladih je znašal 14,2 odstotka in delež starejših 15,5 odstotka, razmerje je bilo torej že negativno.

Na staranje prebivalstva dobro kažeta povprečna starost prebivalstva in indeks staranja kot razmerje med starim in mladim prebivalstvom, pomnoženo s sto. Čim nižji je indeks, tem večji je delež mladih, in čim višji je, tem več je starejših. Ob koncu lanskega leta je bilo prebivalstvo v Sloveniji povprečno staro 40,6 leta, od 26 gorenjskih občin so to povprečje presegli v občinah Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Jezersko, Žirovnica in Radovljica, v povprečju najmlajše prebivalstvo pa je v občinah Gorenja vas – Poljane, Moravče, Komenda, Železniki in Lukovica. V Sloveniji je indeks staranja 110,5, na Gorenjskem je najvišji v občinah Kranjska Gora (147,4), Bohinj (130,5), Radovljica (124,6) in Bled (124,4), najnižji pa v občinah Moravče (66,4), Trzin (66,6), Gorenja vas – Poljane (70,1) in Komenda (70,2).

 

Vse manj zvez in vse več razvez

Število sklenjenih zakonskih zvez se še naprej hitro in močno znižuje. Po podatkih državnega statističnega urada jih je bilo lani prvič manj kot šest tisoč, natančneje 5.769, kar je za 789 ali za 12 odstotkov manj kot v letu 2004. Podobno se dogaja tudi v drugih evropskih državah. V članicah Evropske unije, je bilo leta 1970 približno osem sklenitev zakonskih zvez na tisoč prebivalcev, predlani pa manj kot pet. Slovenija je bila predlani s 3,3 poroke na tisoč prebivalcev med državami Evropske unije na zadnjem mestu, najvišjo stopnjo »poročnosti« so imele Ciper (7,2), Danska (7,0) in Malta (6,0). Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi zakonske zveze v Sloveniji se zvišuje iz leta v leto. Pri ženinu je že sredi devetdesetih let presegla trideset let in je lani znašala 33 let, pri nevesti se bliža tridesetim letom in je bila lani 29,8 leta. Zvišuje se tudi povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze. Lani je bil ženin v povprečju star 30,6 leta in nevesta 28,2 leta, njuna povprečna starost je bila skoraj za šest let višja kot pred tremi desetletji.

 

Medtem ko upada število sklenitev zakonskih zvez, se hkrati povečuje tudi število razvez, kljub temu pa ima Slovenija med vsemi državami Evropske unije zelo nizko število razvez na tisoč prebivalcev. Lani je bilo 2.647 razvez, to je za 236 ali za 10 odstotkov več kot leto prej. Več kot tretjina razvez je bila po več kot dvajsetih letih zakonske zveze, 14 odstotkov pa v prvih štirih letih zakona.

Pozitiven selitveni prirast

V letu 2005 se je v Slovenijo priselilo 15.041 prebivalcev, med njimi je bilo 13.294 tujcev. V tujino se je odselilo 8.605 prebivalcev, tudi med temi so prevladovali tuji državljani, teh je bilo 6.528. Selitveni prirast je bil pozitiven, vendar le pri tujcih, medtem ko je bil pri slovenskih državljanih negativen (- 330), tako kot je že vse od leta 2000 dalje. Število priseljenih se je v primerjavi z letom prej povečalo skoraj za 48 odstotkov, število odseljenih pa za dobre štiri odstotke. Medtem ko so bili v preteklih letih selitveni tokovi med Slovenijo in drugimi državami Evropske unije šibki, se je lani prvič doslej priselilo v Slovenijo opaznejše število državljanov iz EU. Na splošno se »trendi« priseljevanja v Slovenijo lani niso veliko spremenili, med priseljenimi tujimi državljani je bilo tri četrtine moških in še nekaj več državljanov iz držav z območja nekdanje Jugoslavije. Obseg priseljevanja slovenskih državljanov v domovino je bil lani največji v zadnjih desetih letih. Od 1.747 priseljenih se jih je največ, 28 odstotkov, vrnilo iz držav nekdanje Jugoslavije - s Hrvaške, iz Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine, 18 odstotkov iz Nemčije, po pet odstotkov pa iz Italije, Avstrije in Švice. Iz Slovenije se je lani odselilo 2.077 njenih državljanov, manj kot leto prej, od tega pa več kot polovica v bližnje in sosednje države – v Nemčijo, Avstrijo, na Hrvaško, v Italijo ter Švico.

Poslabšanje poslovnih rezultatov

V gorenjski statistični regiji, ki obsega območje upravnih enot Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice, je bilo lani 3.873 gospodarskih družb ali 99 več kot leto prej. 61 je bilo velikih družb, 59 srednjih in 3.753 majhnih. Medtem ko se je rast prihodkov in dodana vrednost na zaposlenega lani v primerjavi z letom prej zvišala, pa kazalniki gospodarnosti, dobičkonosnosti, donosnosti in produktivnosti kažejo na poslabšanje poslovanja družb v letu 2005.

Družbe so skupno ustvarile skoraj 1.149 milijard tolarjev prihodkov, po prihodku so bile največje: Merkur Naklo, Sava Tires Kranj, Acroni Jesenice, Iskratel Kranj, Iskraemeco Kranj, TCG Unitech Lth-ol Škofja Loka, Elektro Gorenjska, Goodyear Engineered Products Europe Kranj, Savatech Kranj in Domel Železniki.

Pri poslovno aktivnih gospodarskih družbah je bilo lani zaposlenih 43.623 delavcev, kar je 729 ali 1,7 odstotka več kot pred letom dni. Pet družb je zaposlovalo več kot tisoč delavcev, 1.041 družb pa je bilo brez zaposlenih.

Po številu zaposlenih so bile v letu 2005 največje družbe Merkur Naklo, Iskraemeco Kranj, Sava Tires Kranj, Acroni Jesenice, TCG Unitech Lth-ol Škofja Loka, Domel Železniki, Iskratel Kranj, Alpina Žiri, Savatech Kranj in LIP Bled.

2.561 gorenjskih gospodarskih družb je leto 2005 zaključilo s skupno 49,9 milijarde tolarjev čistega dobička. Dobiček je bil za 7,9 odstotka višji kot v letu 2004. Po višini dobička so bile največje družbe Sava Tires Kranj, Sava Kranj, Acroni Jesenice, Iskratel Kranj, Merkur Naklo, Aerodrom Ljubljana, TCG Unitech Lth-ol Škofja Loka, Elan Begunje, Termo Škofja Loka in Oniks Jesenice.

1.104 gospodarske družbe v gorenjski statistični regiji so lansko poslovno leto zaključile s 13,2 milijarde tolarjev čiste izgube, ki je bila kar za 53 odstotkov večja kot leto prej. Po izgubi so bile največje Iskraemeco Kranj, LTH Škofja Loka, Varnost Kranj, IBI Kranj, Iskrateling Kranj, VB-Leasing Kranj, Kovinar Jesenice, Incotel Zgornje Gorje, Trio Tržič in Gorenjska predilnica Škofja Loka.

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so lani izvozili za 1,807 milijarde evrov in uvozili za 1,887 milijarde evrov blaga in storitev. Izvoz je bil v primerjavi z letom prej manjši za dober odstotek, uvoz je porasel za desetino. Največji izvozniki so bili Sava Tires, Acroni, TCG Unitech Lth-ol, Iskraemeco, Iskratel, Merkur, Domel, Savatech, Goodyear Engineered Products Europe in Aquasava, največji uvozniki pa Merkur, Sava Tires, Acroni, TCG Unitech Lth-ol, Alpina, Iskraemeco, Sportina Bled, Aquasava, Savatech in Iskra mehanizmi. Največ so izvozili v Nemčijo in Italijo, od tam so tudi največ uvozili.

V vseh občinah dobiček večji od izgube

Poglejmo še po občinah! V Bohinju je lani le devet družb več poslovalo z dobičkom kot z izgubo, več kot tretjina družb je sklenila z izgubo tudi v občinah Gorenja vas – Poljane, Kranjska Gora in Preddvor. V vseh občinah je bil dobiček večji od izgube, najmanj pa je izgubo presegel v občinah Bohinj, Gorenja vas – Poljane in Preddvor. Od 43.623 zaposlenih v gorenjskih gospodarskih družbah jih je lani 36.068 ali skoraj 83 odstotkov delalo v družbah, ki so poslovno leto končale z dobičkom. V Kranjski Gori je več zaposlenih delalo v družbah z izgubo kot v tistih z dobičkom. V občini Žiri je v »izgubarskih« družbah delalo vsega 16 zaposlenih.

 

Prevladujejo mali podjetniki

V gorenjski statistični regiji je bilo lani 5.606 samostojnih podjetnikov – posameznikov. Med njimi ni bilo velikih podjetnikov, ampak le dva srednja in 5.604 malih. Mali podjetniki so zaposlovali 4.930 delavcev (tri odstotke več kot v letu 2004), ustvarili 99 milijard tolarjev prihodkov (osem odstotkov več), dosegli 29 milijard tolarjev neto dodane vrednosti (tri odstotke več) in izkazali 743 milijonov tolarjev izgube (pet odstotkov več).

Podjetniški val v malih občinah

Zanimiva je tudi primerjava o porastu oz. zmanjšanju števila gospodarskih družb v gorenjski statistični regiji. Po podatkih kranjske izpostave agencije za javnopravne evidence in storitve je za leto 2002 računovodske izkaze predložilo 3.491 gospodarskih družb in za lani 3.873 družb, kar je skoraj 11-odstotno povečanje. Število gospodarskih družb je v tem obdobju najbolj poraslo v občinah Cerklje in Gorenja vas – Poljane, najmanj pa v občinah Železniki, Bled, Naklo in Žiri. Število samostojnih podjetnikov se je v obdobju 2002 – 2005 zvišalo za dobrih devet odstotkov, s 5.136 na 5.604. Podjetniški »val« je bil v tem obdobju najmočnejši v malih občinah – v preddvorski se je število povečalo več kot za eno tretjino in na Jezerskem za dobro četrtino, najmanjši porast pa so beležili v občinah Tržič, Škofja Loka, Bled in Železniki.

Brezposelnost pod državnim povprečjem

V Sloveniji je bilo junija letos 827.390 delovno aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo 744.158 zaposlenih v podjetjih, družbah in organizacijah ter pri samozaposlenih ter 44.754 samostojnih podjetnikov, 31.760 kmetov in 6.718 ljudi, ki opravljajo osebno poklicno delo.

V novejši zgodovini je bilo največ registrirano brezposelnih leta 1993, takrat jih je bilo 137.142, v letu 2002 je število prvič padlo pod mejo sto tisoč. V letošnjih prvih devetih mesecih jih je bilo povprečno 88 tisoč, septembra malo več kot 80 tisoč, od tega 5.246 na območju kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje. Stopnja registrirane brezposelnosti v državi se zmanjšuje. Junija 2004 je bila še 10,2-odstotna, leto kasneje 9,8-odstotna in junija letos 9,3-odstotna. Na območju kranjske območne službe zavoda se je v tem obdobju znižala s 7,4 na 6,4 odstotka in je najnižja v primerjavi z vsemi ostalimi območnimi zavodi. Vse gorenjske občine so pod državnim povprečjem, pri tem pa je najbolj spodbudno, da se je brezposelnost v zadnjih letih občutno znižala tudi v občinah, kjer je bila sicer najvišja. V jeseniški občini se je v dveh letih (junij 2004 – junij 2006) znižala z 12,2 na 8,4 odstotka, v tržiški z 9,7 na 8,1, v žirovniški s 7,5 na 5,5, v kranjskogorski z 8,4 na 7,1 in v radovljiški s 7,3 na 5,9, v kranjski pa se še vedno giblje okrog osmih odstotkov. Junija letos je bila najnižja stopnja brezposelnosti v občinah Gorenja vas – Poljane (2,3), Žiri (2,9) in Železniki (3,0), najvišja pa v občinah Jesenice (8,4), Tržič (8,1) in Kranj (8,0).

Najnižje plače v Bohinju

V Sloveniji je junija letos povprečna neto plača zaposlenih znašala 182.275 tolarjev. Na Gorenjskem so državno povprečje presegli le v občinah Cerklje in Kranj, blizu povprečja so bili še v občinah Jezersko, Naklo in Šenčur, najnižje plače pa so imeli zaposleni v občinah Bohinj, Komenda in Tržič. V enem letu, med lanskim in letošnjim junijem, so neto plače najbolj porasle v občinah Šenčur, Železniki, Kranj, Trzin in Kamnik, v občinah Jezersko in Jesenice pa so se celo znižale.