Škofja Loka

Besedilo: Boštjan Bogataj
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Letos so se v tisočletnem mestu začeli izvajati projekti, ki so jih občani čakali že dalj časa, posebej izstopata gradnji poljanske obvoznice in športne dvorane Trata. Letos so večkrat prikazali tudi svoje korenine in izkopali dve grobišči v Lovrenški grapi. Nov je center za socialno delo, kip Antonu Hafnerju in šestsedežnica na Starem vrhu.

Težko pričakovana gradnja poljanske obvoznice, ki jo v Škofji Loki čakajo že več kot 30 let in bo razbremenila promet v starem mestnem jedru, se je začela. Več kot 8,6 milijarde tolarjev vredna investicijska varianta od Suhe do predora Pod Stenom in naprej do Zminca je bila izbrana med šestnajstimi variantami poteka trase, ki so bile vse do leta 2003 vedno postavljene v ''nedoločeno prihodnost''. V začetku oktobra sta občina in prometno ministrstvo podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje obvoznice, ki bo potekala v dveh fazah. Priprava del, ki sodi v prvo fazo gradnje, se je začela novembra. V prvo fazo izgradnje spadajo dela vse do predora Pod Stenom v vrednosti 2,43 milijarde tolarjev, od tega bo občina primaknila 650 milijonov tolarjev. Poljanska obvoznica je največji projekt po obsegu in vrednosti v zgodovini občine, zgrajena naj bi bila do začetka leta 2010. Obvoznica bo imela šest mostov, prav toliko križišč, najzahtevnejša gradnja pa čaka izvajalce pri izkopu predora v dolžini 660 metrov.

V Škofji Loki dalj časa opozarjajo tudi na slabe prometne povezave z Ljubljano in navezavo na avtocesto, zato so bili veseli novice o resnem projektiranju štiripasovnice Jeprca-Šentvid in upajo, da bo le-ta kar najhitreje tudi zgrajena. Že v preteklosti je občina zahtevala, da Družba za avtoceste Republike Slovenija v svoj gradbeni program vključi tudi navezovalno cesto na avtocesto. Pred časom je bila v obravnavi trasa Jeprca-Povodje, ki sicer ni več aktualna zaradi okoljevarstvenih zadržkov, kljub temu pa bo občina vztrajala pri navezovalni cesti na slovenski avtocestni sistem.

Vzhodno od vasi Trata raste nova Industrijska cona Trata. Občina je prodala vsa zemljišča, med njimi je nov prostor našel tudi TCG Unitech LTH-ol. Lokacijski načrt za omenjeno cono je že sprejet, v izdelavi pa so projekti za izgradnjo cest in komunalne infrastrukture znotraj cone ter dovoznih cest, za most preko Sušice in podvoza pod železniško progo. Začetek gradnje cest in komunalne opreme na občini pričakujejo vsaj marca prihodnje leto, investitorji s pridobljenim gradbenim dovoljenjem pa bodo z deli lahko začeli sredi prihodnjega leta. Občina je letos komunalno uredila tudi Obrtno cono Trata (nahaja se za Gorenjsko predilnico) v vrednosti 230 milijonov tolarjev.

Projekt obnove nekdanjega bivalnega objekta vojašnice v Škofji Loki je letos doživel zaključek druge faze – sedaj sta prenovljeni in v polni funkciji že dve tretjini objekta.

Pred leti je v vzhodnem delu tega kasarniškega poslopja začelo delovati sodišče, sredi poletja se je v srednji del preselil Center za socialno delo Škofja Loka. Konec septembra ga je odprl minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, v večjih in prijaznejših prostorih pa bo sedaj možno izvajati tudi različne dopolnilne programe. V fazi preveritve načrtov je še vedno tudi ureditev sodobne knjižnice, ki bo svoje mesto našla v zadnji tretjini nekdanjega vojaškega objekta, zato začetek ureditve in selitve knjižnice še ni povsem znana. Projekt je bil sprejet že pred štirimi leti, vendar se je zapletlo pri prenosu lastništva. Selitev knjižnice optimisti pričakujejo v naslednjih štirih do petih letih. Formalno so objekt s kulturnega ministrstva na knjižnico prepisali junija letos.

Zadnji oktobrski dan je bil še posebej prazničen na smučišču Stari vrh, ko je izurjena švicarska ekipa postavljala stebre za moderno šestsedežnico. Ta bo zamenjala dosedanjo dvosedežnico in predstavlja velik korak naprej v razvoju smučišča. Investicijo, ki je vredna skoraj milijardo tolarjev, so podprli lastniki, v največji meri pa občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane. Občini sta sedaj tretjinski lastnici smučišča, ob zaključku vlaganj v novo sedežnico in tudi druge investicije pa naj bi leta 2018 imeli skupaj kar 90-odstotni lastninski delež družbe SCT Stari vrh. Za vlaganje v turizem so se v občini Škofja Loka odločili zato, ker v njem vidijo priložnost za razvoj novih delovnih mest in večjega prihodka iz naslova obratovanja smučišča. Naj spomnimo, da je bilo smučišče pred desetletjem tik pred propadom.

Glavna tema letošnje Venerine poti, ki ob začetku poletja na loških ulicah in trgih pričara srednjeveško vzdušje, je bil letos proces proti čarovnici Katri Lačenbergovi. Sodnik Janez Jurij Hočevar plemeniti ji je sodil za čarovništvo, da je sveto hostijo mešala s človeškimi kostmi, ustvarila točo in uničila pridelke. Katra je popustila šele po lomljenju prstov in natezalnici, zato jo je sodnik skupaj z asesorji obsodil na obglavljanje s cesarskim mečem in zažigom na grmadi. Jeseni so se Ločanke in Ločani še enkrat s ponosom ozrli na svoje korenine. Ob slavnostnem odprtju 16. dni evropske kulturne dediščine, ki so letos potekali pod naslovom ''Gradovi, utrdbe in mestna obzidja'', so prikazali vse, kar lahko inštitucije in društva pokažejo v tisočletnem mestu. Srednjeveško tržnico s prikazom starih obrti, renesančne plese, viteze in pravljice smo lahko videli že na prej omenjeni Venerini poti, hkrati pa je bila na ogled tristo let stara freska Snemanje s križa, delo italijanskega mojstra Gulia Quaglija, ki je v kapeli Puštalskega gradu posvečeni Sv. Križu in naj bi jo ta furlanski slikar izdelal leta 1706. Razstava Škofja Loka v starih listinah je predstavila bogato arhivsko dediščino, ki jo predstavljajo listine in pečati. Na ogled so postavili reprodukcijo mestnih, cehovskih in zasebnih listin.

Ob tej priložnosti so predstavili tudi srebrnik Škofjeloški zamorček. Na njem je upodobljen lik Zamorca, kot so ga kovali v 13. stoletju v kovnici Gutenwert in je danes v loškem grbu, kakor tudi v grbu mesta Freising na Bavarskem in številnih mest, ki so spadala v njihovo posest. Dneve evropske kulturne dediščine je v Nunski cerkvi odprl minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, kjer so za to priložnost prikazali tudi nekaj prizorov iz Škofjeloškega pasijona. Na ta dan so obeležili tudi štiristo let prihoda Kapucinov na ozemlje današnje Slovenije in 300-letnico prihoda Kapucinov v Škofjo Loko. Pomembna dogodka je s sveto mašo v Kapucinski cerkvi počastil nadškof in metropolit msgr. Alojzij Uran. Cerkev je bila ob tej svečanosti nabito polna, verniki so prišli iz vse Slovenije, zato so morali nekateri nadškofa spremljati celo z dvorišča.

V začetku septembra, v času 15. ponovitve Taborsky Setkani, sta župana Škofje Loke in češkega mesta Tabor podpisala listino o pobratenju. Sodelovanje s Čehi se je začelo leta 1999 – prve stike med mestoma so vzpostavili člani škofjeloškega fotografskega društva Anton Ažbe – nato pa so se stiki krepili na raznih področjih. Razlog za sodelovanje gre iskati tudi v srednjeveški zgodovini obeh mest in s tem povezanima prireditvama – Venerino potjo oziroma Taborsky Setkani.

Že tisoč let med polji in Soro Godešič stoji, je bilo geslo, ki je letos oznanjalo praznovanje tisočletnice vasi Godešič. Skozi vse leto so pripravili vrsto prireditev, od koncertov do razstav ter gasilske parade, veliko je bilo tudi športnih dogodkov. V počastitev visokega jubileja vasi je bila letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj prav na Godešiču, sami pa so pripravili še Večer na vasi. Domačini, 650 jih živi v dvesto hišah, pa so pripravili tudi obsežen zbornik, ki ga je uredila domačinka Judita Šega.

Osmim spominskim obeležjem v Aleji znamenitih Ločanov se je jeseni pridružil še kip Antona Hafnerja, vodje judenburškega upora, ki ga je odkril minister za obrambo Karl Erjavec. Hafner je bil vodja prvega izmed treh uporov Slovencev, ki so si želeli svobode in miru ter življenja v lastni državi. Upor je bil zatrt že v kali, desetnika 17. pešpolka kranjskih Janezov pa so obsodili na smrt. Postavitev kipa Antonu Hafnerju v Aleji postavlja tudi nove temelje dojemanja 1. svetovne vojne, saj se je Hafner boril na strani poražencev. Pobudo za postavitev so podali organizatorji praznovanj ob 1000-letnici Godešiča, kip pa je delo akademskega kiparja Metoda Frlica.

Jeseni so na območju Škofje Loke prekopali drugo grobišče žrtev povojnih pobojev. Po grobišču v Bodovljah so se tokrat v Lovrenški grapi izkopavanj lotili arheološko in antropološko, saj so želeli žrtve tudi prepoznati. V dveh grobiščih so našli 28 žrtev, v manjšem je bilo sedem nemških vojakov, v večjem pa 21 domobrancev. Do podatkov o grobiščih oziroma moriščih je komisija za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč prišla s pomočjo zapiskov Venclja Dolenca, ki je pred gotovo smrtjo pobegnil v tujino, nato pa vse tudi skrbno zapisal. V Lovrenški grapi naj bi bilo še eno grobišče, vendar natančna lokacija zaenkrat še ni znana. Jame, ki so nastale s prekopavanjem, niso zasuli, pač jih bodo obložili s skalami in jih primerno označili. Za spomin in opomin.

Škofjeloški šport letos praznuje 100 let organizirane vadbe. Obletnica je povezana z ustanovitvijo društva Sokol, v katerega so se vključevali liberalni občani, ki so telovadbo povezovali z duhovno izobrazbo, se udeleževali tekmovanj po vsej Sloveniji in sokolskih zletov v Pragi. Marca so se športniki še posebej veselili odprtja prenovljene športne dvorane Poden, s katero so pridobili nove sanitarije, recepcijo, avlo, vzhodno dvorano, garderobe in medicinski prostor v pritličju, v nadstropju pa še namiznoteniško in lokostrelsko dvorano, dvorano za aerobiko in fitnes ter še nekaj drugih novosti. Jeseni pa je bil predstavljen projekt izgradnje nove športne dvorana Trata. Kar 400 milijonov tolarjev vredna investicija v triprekatno dvorano je namenjena šolarjem, športnikom in tudi krajanom, saj bodo v njej lahko potekale tudi kulturne prireditve. Investicija bo pokrita v treh proračunskih letih, gradnja dvorane pa se je že začela.

Deponija Draga, na katero se odlagajo odpadki vseh štirih občin na Škofjeloškem, je zapolnjena. Že dolgo je pripravljen projekt širitve, vendar pozitivnega odgovora z ministrstva za okolje in prostor Loška komunala kot koncesionar odlagališča ni pridobila. Zato so se župani odločili, da bodo smeti odslej naprej romale na deponijo Logatec, zaradi tega pa se bo cena odpadkov nekoliko povišala. Odvoz v Logatec je zgolj začasna rešitev, ki bo veljala vse do začetka delovanja regijskega centra za ravnanje z odpadki.

Po več desetletjih čakanja sta minister mag. Janez Božič in loški župan Igor Draksler podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje Poljanske obvoznice. Minister je v zahvalo dobil srebrnik Škofjeloški zamorček.

Urejanje grobišč se je letos nadaljevalo v Lovrenški grapi. Z arheološko antropološkim izkopom so našli 28 žrtev povojnih pobojev.

Na dan reformacije so na Starem vrhu brneli helikopterji, ki so postavili stebre za novo, moderno šest sedežnico. Investicijo, ki je vredna skoraj milijardo tolarjev sta podprli tudi občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane.

Občinski svet:

Anton Peršin, Stanislav Praprotnik, Maja Cankar, Petra Grohar Jankovec, Robert Strah, Matej Lutar, Blaž Kujundžič (vsi SDS), Igor Draksler, Matej Demšar, Valentina Nastran, Jožefa Žnidaršič, Janez Jenko (vsi SLS), Jože Galof, Andrej Novak, Tinka Tržan in Blaž Kavčič (vsi LDS), Lidija Goljat, Tomaž Krpič, Mirjam Jan Blažič in Nevenka Novak (vsi SD), Dušan Krajnik, Janez Sušnik, Špela Marija Šifrar (vsi NIT), Klemen Štibelj in Boštjan Pleško (oba N.Si), Zorica Škorc (Glas žensk Slovenije), Franc Feltrin (Lista za boljšo Loko) in Franc Šifrar (DeSUS).

Občinski nagrajenci:

Zlati grb občine Škofja Loka je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka (130 let obstoja in aktivnega delovanja).

Srebrni grb občine Škofja Loka sta prejela Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka (za več desetletno plemenito poslanstvo in prostovoljno delo) in Franc Košir (za dolgoletno delo na športnem področju).

Bronasti grb občine Škofja Loka so prejeli Urška Omejc (za požrtvovalno delovanje na različnih področjih), Tone Mlakar (za njegovo delo na arhitekturno urbanističnem področju) in Judita Šega (za dosledno in strokovno pripravo Zbornika Godešič skozi tisočletje 1006 – 2006).