Galjot v Parizu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 25. april 2020 / 08:05

V Parizu je marca izšel prevod Jančarjevega romana Galjot. Ta je sicer prvič izšel že leta 1978, dogaja pa se v 17. stoletju. Kljub temu se je prav ob izidu francoskega prevoda ta izkazal za nenavadno aktualnega …

Johan Ot, galjot

Od kod nova aktualnost tega »davnega« romana? Obnovimo najprej na kratko njegovo vsebino. »Dogajanje je postavljeno v 17. stoletje v tedanje slovenske dežele. Zgodba se začne s prihodom neznanega popotnika na Štajersko. Njegova identiteta ter nameni za prihod ostajajo bralcu neznani, šele postopoma se izkaže, da mu je ime Johan Ot (izvorno Johaness Ott), da je po rodu Nemec, rojen v kneževini Neisse, da je pred tem živel na Kranjskem, kjer se je tudi naučil slovenskega jezika, in da je prišel sem z namenom, da se ustali in zaživi na novo. Njegova usoda postane s tem za zgodbo osrednja in sledimo ji do konca romana. Junakovo nadaljnjo usodo zaznamuje beg pred večnimi pregoni s strani zakona in inkvizicije. Že od samega začetka je v družbi zaznamovan kot tujec, zaradi zanimanja za drugačne, neobičajne stvari, ter svoje intelektualne naravnanosti, je množici vseskozi sumljiv. Ko se po spletu naključij zaplete s prepovedanimi verskimi sektami, pade v roke inkviziciji, ki iz njega izsili priznanje o čaščenju hudiča, grmadi pa ubeži šele s pomočjo štiftarjev, ki ga prepoznajo za svojega. V nadaljevanju sodeluje nekaj časa z njimi, nato se priključi skupini trgovcev, s katerimi potuje, pijančuje in se ob večerih predaja vsem užitkom gostilniškega življenja. Pri tem pa se vseskozi zaveda, da inkvizicija še ni pozabila nanj, zato se skuša čim manj izpostavljati in vselej ostaja previden. Od trgovskih sopotnikov se loči, ko vznikne nova nevarnost in z njo možnost, da ga odkrijejo. Znova je na begu in zateče se v pomorske kraje, kjer pa ponovno pade v roke oblasti, ki ga zamenja za Hansa Debelaka, vodjo neke razbojniške skupine Zauberl-Jackl, na osnovi česar ga obtožijo struparstva ter obsodijo na dosmrtno prisilno delo na galeji. Johan Ot tako postane galjot. Na ladji preživi več let, kjer pa kljub težkim razmeram, fizičnim naporom, vsem vrstam poniževanja in trpinčenja, razčlovečenim odnosom ter grozotam življenja na morju ohrani trezno glavo in vztraja pri volji do življenja in upanju na beg. Na kopno se mu tako uspe rešiti po nekem hudem neurju in izbruhu kužne bolezni, ko ladja zasilno pristane nazaj v slovenskih deželah, kjer pa se zgolj nadaljuje njegov beg, saj mora neprenehoma paziti, da se ne bi izdal in da ne bi v njem prepoznali ubeglega galjota, obenem pa se nad njegovo usodo dviga vse večja nevarnost kužne bolezni … Konec romana in z njim dokončna usoda junaka ostaja odprt in bolj ali manj prepuščen bralčevi lastni interpretaciji. Potem ko se izogne že številnim nevarnostim, začne Johan Ot kazati znamenja kuge, ki jim začne postopoma podlegati. Vrne se v kraj, kjer je začel svojo pot. Vsega slabotnega ga najdeta kapucin in njegov pomočnik, ki skrbita za odstranjevanje kužnih trupel, mu zatakneta kavelj za hlačnico in ga odvlečeta v skupno, anonimno grobnico. Roman se konča s poslednjimi galjotovimi mislimi, ki nakazujejo, da je, čeprav absurdna, njegova volja do življenja še vedno živa …« (Vir: Wikipedija)

Volja po preživetju

Zdaj pa poglejmo, kako aktualnost in uspeh francoskega prevoda razlaga avtor romana. »Nenavadna koincidenca, da je Galjot prav zdaj izšel v francoskem prevodu. Pri založbi Phebus v Parizu so ga nameravali v prevodu Andree Lück-Gaye izdati že pred leti, pa se je stvar zakasnila, ker je medtem izšel še roman In ljubezen tudi in v žepnih izdajah njihove podružnice Libretto nekaj ponatisov mojih knjig. Zato so izid Galjota premaknili in tudi prevajalka je dobila še nekaj časa za izpopolnjevanje tega jezikovno ne prav lahkega besedila. In roman je izšel konec marca letos, torej prav v času, ko so nas preplavile novice o tem nesrečnem virusu … Mislil sem predvsem na človekovo silno voljo po preživetju tudi v najtežjih okoliščinah. Junakova duhovna in fizična moč v knjigi zmagujeta nad inkvizicijskim nasiljem in se upirata zavratni epidemiji, kugi, ki je prestrašila ljudi in do temeljev pretresla Evropo.'« (Vir: MMC RTV SLO) Kaj porečemo? Zgodovinske okoliščine so danes povsem drugačne, ljudje smo drugi, naše doživljanje kriznih razmer pa je v bistvu enako … Pariška kritičarka Angele Paoli: »Z občudovanja vrednim pisanjem se Jančarjev roman sooča z današnjim bralcem z vsemi svojimi nasprotji in strahovi.«

En svet: Skupaj doma

»One World: Together at Home« je bil naslov velikega spletnega koncerta, ki se je zgodil v noči s sobote na nedeljo (19. aprila). Virtualno je združil velikansko občinstvo, ki je uživalo v odlični glasbi vrhunskih glasbenikov. Organizatorjem pa je v toku osemurnega dogodka uspelo zbrati 128 milijonov dolarjev. Pohvalno.