Tragedijo je zagrešil človek

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. maj 2009 / 06:00

Okoljevarstvenik Anton Komat pripravlja dokumentarec o katastrofalni poplavi v Železnikih. Z njim želi opozoriti na človeške napake, ki so povzročile tragedijo.

Železniki – »Za katastrofalno poplavo v Železnikih ni bila kriva podivjana voda, temveč človeške napake, ki vsaka zase ne bi povzročile tragedije, a je prišlo do kaskadevzrokov in posledic, tako kot padajo domine druga za drugo. Močno deževje je bilo samo sprožilec kaotičnih dogajanj,« pravi Anton Komat, neodvisni raziskovalec, publicist, ekolog in okoljevarstvenik, ki o tej temi pripravlja dokumentarec. Z njim želi pokazati, da v vodotoke ne smemo posegati parcialno, pač pa je treba upoštevati celovito znanje hidrologov, ki so bili, kot opozarja Komat, zadnjih deset let odrinjeni od odločanja o tako pomembnih stvareh: »O rekah odločajo agronomi in gradbinci. Prvi izsekavajo vegetacijo brežin, kar povzroča erozijo, in regulirajo rečne struge, kar povzroča vodni stres, gradbince pa zanima samo količina vgrajenega betona.«

Kaj je bil po vašem mnenju glavni razlog za katastrofalno ujmo v Železnikih?

»Tri dni po poplavi sva s snemalcem obiskala prizorišče. Nisva snemala v naselju, to so pokrili množični mediji, pač pa sva šla gorvodno ob Selški Sori in v naravi iskala dokaze, kibi odgovorili na vprašanje, zakaj je do tragedije prišlo. Imela sva srečo, saj gradbeni stroji še niso zasuli iskanega. Moja slutnja je bila pravilna - tragedijo je zagrešil človek. Hidrosistem reke reagira, gledena geološko podlago, gospodarjenje z gozdom, ukrepe v kmetijstvu, posege v pritoke in hudournike, storjene gradbene posege, na koncu pa so pomembna tudi klimatska dogajanja. Za proženje orjaškega plazu je dovolj premik enega samega kamenčka. A teh kamenčkov človek sproža vse več.«

Na kakšne napake konkretno ste naleteli?

»Šla sva vse do izvira reke innašla serijo storjenih napak v vodni krajini - od nestrokovne gradnje gozdnih vlak in cest, smrekovih monokultur na prodiščih reke, izsekavanja gozda na strmih brežinah do nespametnih posegov v hudournike. Posamezna napaka ne bi povzročila tragedije, toda prišlo je do kaskadevzrokov in posledic, tako kot padajo domine druga za drugo.Močno deževje je bilo samo sprožilec kaotičnih dogajanj, svoje je prispevala tudi geološka struktura. Taki so pač odgovori narave na človekove posege. Praviloma so za človeka nepričakovani, čeprav nam narava že poprej pošilja nedvoumna znamenja. Problem je, ker jih ne znamo prebrati. Že pred leti sem opozarjal, da bo prišlo do poplav v porečjih Vipave in Savinje, pa me nihče ni jemal resno.«

Kaj vas je spodbudilo k snemanju dokumentarca?

»Spodbuda za film so bile velike napake, ki so jih ob slovenskih vodotokih desetletja delali nespametni ljudje v ambiciji, da bi nasilno ukrotili reke in jih zlorabili za svoje interese. Posledice nosimo vsi: regulirane reke, ki sprožajo suše in poplave, ki jih prej ni bilo;osuševane in betonirane pokrajine, ki povzročajo upad podtalnice; skratka posegi, ki povzročajo vodni stres in ogrožajo vodno varnost države. Predvideval sem, da je to tudi vzrok tragedije v Železnikih.«

Kdaj ste se odločili, da boste posnetke zbrali v dokumentarec?

»Odločitev je padla že pred odhodom na teren, saj sem bil prepričan, da bova s snemalcem našla iskano. Film bo govoril o tem, da ne smemo posegati parcialno v vodotoke, vsak glede na svoje interese, pač pa je treba upoštevati celovito znanje hidrologov. Ta stroka je bila zadnjih deset let praktično odrinjena od odločanja o tako pomembnih stvareh.O rekah odločajo agronomi in gradbinci. Prvi izsekavajo vegetacijo brežin, kar povzroča erozijo, in regulirajo rečne struge, kar povzroča vodni stres, gradbince pa zanima samo količina vgrajenega betona.Slednje naj bi se zgodilo tudi pri predlogu gradnje orjaškega zadrževalnega jezu nad Železniki. Če do tega pride, je dovolj le en sam velik plaz gorvodno in imeli bomo še večjo tragedijo kot 18. septembra 2007. Reki je treba vrniti, kar ji je bilo odvzeto - naravna razlivna območja in izdelati ustrezne ekoremediacijske načrte. Toda betonerski lobi je očitno zelo močan. Reke niso avtoceste, preveč so pomembne, da bi jih prepustili logiki gradbeniških profitov.«

Zadrževalniku nad Železniki torej niste naklonjeni. S kakšnimi ukrepi bi sploh lahko zagotovili celovito poplavno varnost?

»V Sloveniji imamo odlično skupino strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ekoremediacijami (ukrepi za vzdrževanje ravnotežja v okolju, op. a), le poklicati jih je treba.«

Omenili ste, da v sklopu sanacije Železnikov opažate nove napake …

»Pred nekaj meseci sem opazil velik golosek smrekovega gozda, verjetno zaradi lubadarja. Gozdarji so pač opravili svoje predpisano delo, azemljina na sicer zelo strmem pobočju je že erodirana in dobro je vidna površinska oblika peščene ure. Plaz torej visi v zraku. Upam, da si je stanje ogledal kdo iz geološke stroke.«

Kdaj naj bi dokumentarec ugledal luč sveta?

»Film še ni dokončan, ker želim posneti še vse predlagane in možne rešitve ter odziv domačinov nanje.«