Iris (v sredini) na tekmovanju v Sofiji po osvojitvi prvega mesta v skoku v višino. Prav skok v višino je njena najljubša disciplina. / Foto: arhiv Iris Breganski

Odlična športnica, srčna najstnica

Sedemnajstletna Iris Breganski iz Radovljice je na mladinskem evropskem prvenstvu za gluhe in naglušne atlete v Bolgariji osvojila kar tri odličja. Postala je evropska mladinska prvakinja v metu kopja in v skoku v višino in podprvakinja v suvanju krogle. A Iris ni samo odlična športnica, ki tekmuje tudi med slišečimi, temveč je tudi srčno dekle, bodoča bolničarka, ki je rada z ljudmi in jim pomaga.

»Iris ne more biti operna pevka ali plesalka; v športu pa se lahko najde in zapolni vrzel, zaradi katere mora že vse življenje dohajati druge otroke,« je povedala Irisina mama Mojca Breganski, tudi sama odlična atletinja, skakalka v višino.

V Sofiji v Bolgariji se je končalo 4. evropsko mladinsko prvenstvo za gluhe in naglušne atlete in atletinje, ki je bilo za Slovenijo zelo uspešno. Sedemnajstletna Iris Breganski iz Radovljice se je namreč domov vrnila s kar tremi odličji. Najprej je bila srebrna pri suvanju krogle, za drugo mesto je bil dovolj rezultat 10,24 metra, nato pa je postala še evropska mladinska prvakinja v metu kopja s 26,69 metra in evropska mladinska prvakinja v skoku v višino s 154 centimetri.

Iris, ki se je rodila gluha, prihaja iz športne družine. Njena mama in teta sta bili uspešni atletinji pri ljubljanskem ŽAK-u, oče je igral košarko pri ljubljanski Iliriji. Dedek je bil začetnik košarke v Medvodah, stara mama pa je bila dobra plavalka v Radovljici. Tako se je tudi Iris že zgodaj začela ukvarjati s športom. Najprej je tekla na krosih, igrala odbojko, zatem pa jo je navdušila atletika. »Pri atletiki imaš svoj rezultat, čas, centimetre. Poleg tega rada tekmujem. Mami mi je pokazala skok v višino in takoj mi je bil všeč. Rada imam tudi discipline za mnogoboj. Sedaj treniram v klubu AD Kronos pri Gregorju Japlju, pri Romani Kuhar pa treniram kopje in kroglo. Trenira invalide in je zelo dobra trenerka,« je povedala Iris, ki sliši s pomočjo polžastega vsadka. Z operacijo so ji ga vstavili, ko je imela štiri leta in takrat je, kot pravi, tudi prvič slišala in se začela učiti govoriti. »Problem ni sluh, ampak govor, izražanje. Najraje se pogovarjam z eno osebo, da gledam v obraz in sledim, kaj kdo govori. Če česa takoj ne razumem, prosim, naj mi pove z drugimi besedami. Ampak se s tem ne obremenjujem, uživam v pogovoru, rada spoznavam ljudi,« pravi Iris, ki se udeležuje tako tekmovanj za slišeče kot tekmovanj za gluhe atlete.

»Pri tekmovanju za gluhe ne smemo nositi aparata. Ko snamem aparat, ne slišim čisto nič. Isto je, če zmanjka baterij v aparatu, ponoči, ko spim, ali ko moram – zaradi vode, mokrih las in ko plavam – sneti aparat. Če me kdo pokliče, ga ne slišim. Na tekmi v Sofiji sem gledala semafor s svojo številko, kdaj sem na vrsti. Sicer pa tekmujem med slišečimi na tekmah v Sloveniji, za klub in za svojo šolo. Takrat nosim aparat, saj se z njim bolje počutim.«

In kakšni so njeni atletski cilji? »Pripravljam se na nova tekmovanja, treniram, se učim novih disciplin. Naslednje leto je člansko tekmovanje za gluhe in naglušne, čez dve leti evropsko prvenstvo U20. Za svoj klub Kronos bi rada tekmovala še v drugem delu letošnje sezone,« je povedala Iris, ki obiskuje srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani, smer bolničar negovalec, kjer je zaključila drugi letnik. Med šolskim letom biva v Ljubljani v dijaškem domu. Tako med tednom tudi trenira v Ljubljani, ob koncih tedna pa v Radovljici. Skuša opraviti vsaj pet treningov na teden.

Iris obiskuje običajno srednjo šolo. Kot priznava, je dokaj naporno, saj mora biti ves čas osredotočena, če hoče razumeti, kaj predavajo profesorji. Tako je včasih zelo utrujena. Zelo rada pa ima prakso; letos je dva meseca delala v domu starostnikov v Radovljici, kjer ji je bilo zelo všeč. »Rada sem z ljudmi in jim pomagam,« pravi. Naslednje leto jo čaka zaključni izpit v šoli, a si želi nadaljevati šolanje; veseli jo vse, kar je povezano s športom, denimo masaža, tudi trenerstvo.

Na Iris so ponosni tudi v Radovljici. Po vrnitvi iz Sofije jo je sprejel radovljiški župan Ciril Globočnik. »Ker sem po duši športnik, vem, kako je treba garati za tako vrhunske rezultate. Ponosen sem, da si naša občanka, in prepričan sem, da boš še izboljševala rezultate. Postavljaj si visoke cilje,« ji je položil na srce. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki Zveze gluhih in naglušnih Slovenije in Zveze za šport invalidov Slovenije, ki so vsi ponosni na mlado atletinjo. Kot so poudarili, je prav šport pomemben dejavnik socializacije gluhih oziroma invalidov nasploh. Irisine medalje pa so velika spodbuda tudi drugim mladim gluhim in naglušnim športnikom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 30. april 2013 / 07:00

Tudi letos praznična prvomajska budnica

Lesce - Pihalni orkester Lesce bo 1. maj, praznik dela, tudi letos pospremil z glasbeno budnico. Glasbeno potovanje po občinah Radovljica in Žirovnica bo kot vsako leto začel v L...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...