Talenti & toleranca - Gremo gor. S kreativnostjo in znanjem. (Foto: IStock foto)

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 06:00

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poimenovane 4 T in predstavljajo: Tehnološki razvoj, podjetništvo, inovativnost, Talenti & toleranca (razvoj človeških virov), Turizem in Trajnostni razvoj.

Tehnološki razvoj, podjetništvo in inovativnost

Gorenjska potrebuje tehnološki preboj in uvajanje podjetniške kulture na vseh področjih. Podjetniški razvoj se gradi na dinamičnem podjetništvu, ki bo globalno konkurenčno s prepoznavnimi sodobnimi industrijskimi panogami in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter bo temeljilo na specialističnih vrhunskih znanjih. (Glej tabelo 1) Prednostna usmeritev temelji na mrežno zasnovanem razvojnem konceptu in treh temeljnih programih: tehnološko podporna infrastruktura (Gospodarsko središče Gorenjska), spodbujanje podjetništva in prenosa znanj ter razvoj poslovnih lokacij.

Kazalniki

2005

2013

Rast dodane vrednosti/

zaposlenega v EUR

26.638 EUR

(podatek 2004)

37.000 EUR

(enaka rast kot BDP)

Število novoustanovljenih

podjetij/leto

493

(2003)

500

Obseg novih/revitaliziranih

poslovnih površin

–

350 ha

Talenti in toleranca

Prebivalci so najpomembnejše bogastvo Gorenjske. Kljub razvejani mreži šol in širokih možnostih izobraževanja v regiji obstaja veliko neravnovesje med ponudbo programov izobraževanja in usposabljanja, trgom dela in potrebami gospodarstva. Za dolgoročno zagotavljanje ustrezno usposobljenih kadrov, predvsem tehniških profilov in kadrov za potrebe turizma, je treba spodbuditi prožnost in inovativnost šol, njihovo nadgradnjo do stopnje univerze in načrtno pristopiti k razvoju kariere, podjetnosti in samoiniciativnosti posameznika. Po drugi strani želi Gorenjska postati regija visoke kakovosti življenja vseh generacij ter visoke tolerantnosti in spoštovanja vseh družbenih skupin. Zaradi velikih družbenih in gospodarskih sprememb v zadnjih letih in še ostrejših razmer v prihodnje se ne sme pozabiti na ljudi, ki ostajajo brez dela, na socialno izključene in tiste na robu družbe. (Glej tabelo 2)

Kazalniki

2005

2013

% zaposlenih z visokošolsko izobrazbo

v gorenjskem gospodarstvu

12,8

(2005)

20 %

% brezposelnih, vključenih v programe

aktivne politike zaposlovanja

43 %

(2005)

55 %

% vpisanih v srednješolske programe

tehniških, obrtnih in drugih deficitarnih poklicev

(brez gimnazij, ekonomske, administrativne)

39 %

50 %

Turizem

Turizem je prepoznan kot ena najpomembnejših razvojnih priložnosti Gorenjske. Hkrati je Gorenjska tradicionalno turistično območje Slovenije, ki ustvarja pomemben del slovenskega turističnega prometa. Gorenjska bo zaradi svojih danosti še naprej predvsem dežela aktivnega oddiha (zimski športi, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, golf, vse oblike adrenalinskega sproščanja …) in doživljajsko-sprostitvenih programov v avtentičnem naravnem in kulturnem okolju. Za preboj turizma se v novem obdobju na Gorenjskem načrtuje eden največjih naložbenih ciklov, tako v hotele, manjše penzione in kampe kakor tudi v posodabljanje oziroma novogradnjo javne in zasebne infrastrukture, pomembne za turizem. Nove naložbe in ponudniki bodo potrebovali kakovostno in učinkovito podporo ter organiziranost Gorenjske kot turistične dežele, usposabljanje in povezovanje ponudbe v edinstvene, kakovostne in tržno zanimive integralne turistične proizvode za zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti in uspešnega poslovanja te panoge. (Glej tabelo 3)

Kazalniki	2005	2013
Število prenočitev (4 % letna rast se predvideva v RNUTS 2007–2011)	1.460.276 (2005, SURS)	2.000.000
Število turistov (6 % letna rast se predvideva v RNUTS 2007–2011)	499.522 (2005, SURS)	800.000
Število delovnih mest v gostinstvu in turizmu (področje H po SKD); 1.000 novih delovnih mest	3.543 (2005, AJPES)	4.500

Trajnostni razvoj

Gore, vode, narava, gorenjska mesta in podeželje so življenjski in delovni prostor Gorenjcev, ki so ga od svojih staršev začasno dobili v uporabo. So prednost, ki Gorenjcem omogoča visoko kakovost bivanja, ponuja podjetniške priložnosti in privlači tudi druge. Ta prostor je treba obdržati kakovosten in aktiven tudi v prihodnje. V ta namen sta bila oblikovana dva programa: Program Infrastrukturnega, okoljskega in prostorskega razvoja, ki teži k ohranjanju čim bolj naravnega okolja, zagotavljanju dostopnosti in energetske oskrbe ter k urejeni podobi starih mest, trgov in vasi Gorenjske. (Glej tabelo 4)

Kazalniki	2005	2013
Delež PE, priključenih na čistilne naprave	70 %	95 %
% gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje	52 %	85 %
% vseh odpadkov, odloženih na deponijo	88 %	20 %* oz. 50 %
Število prenovljenih mestnih in vaških trgov	-	5

* Če bo izven regije, v RS, v tem obdobju zgrajena tudi sežigalnica, sicer 50 %.

Drugi program je Razvoj podeželja. Ta nadgrajuje tri razvojne programe podeželja (škofjeloško območje, osrednja Gorenjska in zgornja Gorenjska), postavlja ukrepe za njihovo povezovanje v regionalne predelovalne obrate, produkte in storitve ter si prizadeva za aktivno poseljenost gorenjskega podeželja. (Glej tabela 5)

Kazalnik	2005	2013
Število registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah	394	500

Tabele - vir: RRP Gorenjske 2007-2013

Zgodilo se je

Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / ponedeljek, 2. maj 2016 / 12:53

Literarni dan v gozdu

Medvoški literati so povezali rekreacijo in kulturo ter pripravili nov literarni dogodek, imenovan Branja drevesom, ki naj bi postal tradicionalen. Pravijo, da gre za novost v slovenskem prostoru.

Objavljeno na isti dan