Sjekloča in Bunc nista goljufa
Na kranjskem okrožnem sodišču se je z oprostilno sodbo končalo sojenje Rajku Sjekloči in Matjažu Buncu zaradi domnevne goljufije pri načrtovanju medicinskega centra v Šmartnem pri Cerkljah.
Kranj – Kranjska okrožna sodnica Andrijana Ahačič je minuli četrtek razglasila oprostilno sodbo, s čimer se je končalo skoraj enoletno sojenje zaradi domnevne goljufije pri načrtovanju medicinskega centra v Šmartnem pri Cerkljah. Na koncu sta med obtoženci ostala le še podjetnik Rajko Sjekloča in zdravnik Matjaž Bunc, za katera je sodišče ocenilo, da jima tožilstvo ni dokazalo kaznivega dejanja. Sodba ni pravnomočna. Prvotno sta bila obtožena še Doroteja Sjekloča in cerkljanski župan Franc Čebulj; zoper prvo je bila obtožba med sojenjem umaknjena, medtem ko je kazenski pregon zoper Čebulja že pred tem zastaral.
Kranjska tožilka Helga Dobrin je v zaključni besedi vztrajala pri spremenjeni obtožnici zoper Sjekločo in Bunca, v kateri je ostalo le kaznivo dejanje goljufije, pred tem pa je obtožnica vsebovala še overitev lažne vsebine, ki so jo očitali tudi Doroteji Sjekloča, in nevestno delo v službi zoper Franca Čebulja. Tožilka je vztrajala, da je Rajko Sjekloča s sodelovanjem Bunca preslepil cerkljanskega župana in občinske svetnike, da je okoli 25 milijonov evrov za gradnjo nevrološkega centra zagotovljenih, zato je občina v projektno družbo KNRC vstopila kot družbenik s 109 tisoč evrov vrednim zemljiščem v kompleksu Doma Taber v Šmartnem. Družba naj bi v resnici razpolagala le s šestdeset tisoč evri, z veriženjem sredstev pa naj bi ustvarjali vtis, da imajo 621 tisoč evrov osnovnega kapitala, kar je kot sum pranja denarja zaznala in prijavila Gorenjska banka, s katero se je Sjekloča dogovarjal za kredit. Tožilstvo je zato predlagalo izrek enoletne pogojne kazni s tremi leti preizkusne dobe.
Oba obtožena sta v zagovorih obtožbe tožilstva zavrnila in večkrat poudarila, da je šlo za dober in resen projekt. Zaključne besede nista uporabila, sta pa njuna zagovornika podarila, da tožilstvo sploh ni konkretiziralo znakov kaznivega dejanja goljufije, tako ni bilo jasno, kaj naj bi bil naklep in kolikšna škoda bi nastala, saj so bila v družbeniški pogodbi varovala, da občina v primeru neuspelega projekta dobi zemljišče nazaj, kar se je tudi zgodilo. Sjekločev odvetnik Samo Ošabnik je dodal, da obtožena nista zatrjevala, da ima družba KNRC za projekt že denarna sredstva na računu, temveč da se o tem šele dogovarjajo.
Obramba je sodišču predlagala, da zadevo v celoti zavrne ali pa obtožena oprosti obtožbe. Sodnica Andrijana Ahačič je temu sledila, saj je po obsežnem dokaznem postopku presodila, da ni dokazov, da sta obtožena storila očitano kaznivo dejanje. Kot je poudarila, je bila izvedena dokapitalizacija takrat zakonita, občina pa ni bila oškodovana.
Po razglasitvi sodbe je tožilka Dobrinova dejala, da bo o pritožbi še razmislila, medtem ko je bil Sjekloča s sodbo zelo zadovoljen, Bunc pa se zaključne obravnave niti ni udeležil in je potekala v njegovi odsotnosti. Sjekloča je znova poudaril, da je šlo za dober projekt za Gorenjsko, ki ga je preprečila Gorenjska banka. Še vedno pa ni izključil možnosti, da bi projekt dokončali oziroma izvedli drugje.