Nečedni posli nekdanjih uprav

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 14. avgust 2009 / 06:00

Stečajni upravitelj LTH Dušan Taljat odkriva dokumente s čudnimi posli, ki jih je v zadnjih mesecih sklepalo nekdanjo vodstvo. Ali bo z izpodbijanjem poslov v zadnjih mesecih lahko zbral dovolj stečajne mase za poplačilo delavcev, danes ne ve.

»Delavci in sindikat je v zadnjih mesecih zelo dejaven, škoda da ni bilo tako še pred letom, dvema ali tremi, ko bi lahko storili veliko več, kot danes le kazali nezaupanje do zadnjega v verigi upraviteljev, ki je stanje le podedoval in ga skuša rešiti,« nekoliko zagrenjeno pravi Dušan Taljat, stečajni upravitelj Loške tovarne hladilnikov (LTH) v stečaju ob zaključku pogovora. Nekdanji delavci tega podjetja so v zadnjih mesecih do vodilnih postali zelo nezaupljivi, kar se je pokazalo tudi ob njegovem imenovanju.

Kot kaže, se njihova nezaupljivost (v večji meri je temu botrovala neizplačilo mesečnih plač) v primeru prejšnjih vodstev izkazuje za pravilno, saj postopki odkrivanja poslov, ki so bili v LTH sklenjeni v kratkem obdobju pred stečajem kažejo, da so bili vsaj neobičajni, morda celo nezakoniti. »Posle, ki jih je sklepalo vodstvo v kratkem obdobju pred začetkom stečaja lahko razdelimo v dve skupini; gre za običajna izpodbijanja, ki so prisotna pri vsakem stečaju na eni strani (gre za primere poravnavanja obveznosti upnikom iz redne proizvodnje, z zapiranjem dolgov s prodajo blaga ali terjatev), na drugi strani pa so bolj neobičajni posli, ko se dolžnik izredno potrudi in, na primer, prodaja tudi nepremičnine v tujini,« pravi stečajnik.

V zadnjih tednih najdeni dokumenti kažejo, da je vodstvo LTH nekatere upnike dolgove nekaterim upnikom poravnaval na neobičajen način, ostali upniki so bili oškodovani. »Vse premoženje bomo skušali pridobiti nazaj v stečajno maso z izpodbojnimi pravnimi dejanji, saj je ta lastnina trenutno še v rokah in lasti kupcev,« pojasnjuje Taljat. Iztok Hohnjec, zadnji predsednik nadzornega sveta LTH pred uvedbo stečaja (še vedno sodeluje z Milošem Kodretom, zadnjim predsednikom uprave), je do stečajnega upravitelja zelo kritičen. »Taljat ne pozna ne podjetja ne dejavnosti, zato ne vem kako se lahko ukvarja s tem poslom,« pravi Hohnjec, ki v Škofji Loki sicer ni na dobrem glasu.

Sporna prodaja nepremičnin in blagovne znamke

David Švarc, nekdanji glavni sindikalist v podjetju, pravi, da odkrivajo vse več dokumentov, ki dokazujejo nečedne posle Primoža Pegama, v nekaj primerih tudi zadnjega predsednika uprave Miloša Kodreta. »Z dokumenti sem že pred časom obiskal kriminaliste, ki pa se jih niso želeli dotakniti, zato bomo po sodnih počitnicah ovadbe, če jih ne bodo podal stečajnik, podali v sindikatu,« pravi Švarc. Več kot čudno se mu zdi tudi poplačilo dobavitelja Kovintrade (162.000 evrov), ki je bilo izvedeno le teden pred odstopom Pegama, tudi prodaja nepremičnin v tujini se je izvedla tik pred njegovim odhodom.

»Pri pregledu poslov prihaja do utemeljenih sumov, da so nekatere terjatve, ki so se poplačevale iz prodaje nepremičnin, sporne. Gre za vsaj neobičajni način, epilog bo možen drugje. Terjatve LTH so se zapirale celo tako, da niso prišle do upnika, ampak do upnikovega upnika. To je čudno in se s takimi posli do sedaj še nisem srečal,« dodaja Taljat in potrdi spornost poslov z nepremičninami v tujini. Do tega tedna je Dušan Taljat ugotovil prodajo treh nepremičnin v tujini. Gre za več sto tisoč vredne posle, koliko so v resnici vredni in kdo stoji za njimi slednji ne želi ugibati ali razkriti. Po naših informacijah naj bi Primož Pegam, nekdanji finančnik LTH, prek navideznih dolgov (listine naj bi bile marca narejene za dve leti nazaj) prodal stanovanje v Puli ter poslovne prostore v Zagrebu (Buzin) in Beogradu.

Za stečajnega upravitelja in sindikalista pa je sporna tudi prodaja blagovne znamke LTH, ki je bila izvedena tik pred uvedbo stečaja. Za prodajo blagovne znamke Kodretovemu podjetju Agovit je Hohnjec vedel, vendar se mu ne zdi sporna: »Blagovna znamka LTH je bila s pobotom 500.000 evrov prodana, čeprav je danes vredna manj kot nič. Če bi bilo drugače, bi že prej v tujini prodajali skrinje z znamko LTH in bi imeli na trgu nekdanje Jugoslavije več kot le odstotni tržni delež.« Za prodajo ali prenos blagovne znamke stečajni upravitelj zahteva preklic, za Hohnjeca pa je to le neumno tratenje časa. Bolj pomembna in kritična je zanj prodaja nepremičnin v tujini, za katero nekdanji predsednik nadzornega sveta krivi Pegama in meni, da gre za kriminalno dejanje.

Dolg bo znan v začetku oktobra

Ali bodo delavci, ki letošnjih plač niso videli, lahko iz stečajne mase poplačani, Taljat danes ne ve: »Terjatve delavcev so prednostne, enako je tudi s terjatvami države. Vsi ti bodo poplačani enako.« Njegova bistvena naloga bo razveljavitev poslov, ki so bili sklenjeni v zadnjih mesecih. »Dvomim, da bodo upniki premoženje prostovoljno vrnili, zato bomo najbrž morali s sodnimi postopki doseči povečanje stečajne mase. Preizkus terjatev danes še ni v fazi, ko bi lahko ugotavljali njeno višino in možnost poplačila prednostnih in navadnih terjatev,« pravi Taljat. Do sedaj se je prijavilo preko 300 upnikov, del jih že preizkušajo, obveznosti pa bodo znane v začetku oktobra.

Še pred potekom tega roka stečajni upravitelj prepričuje sodišče k pospešitvi prodaje funkcionalne celote tovarne. Iskanje kandidatov za odkup celote v prvem poskusu ni bil uspešen. »Pred kratkim smo objavili tudi razpis za najem prostorov, vendar trenutno pravega zanimanja ni. To seveda ne pomeni, da pri deljeni prodaji tega ne bi mogli uresničiti,« pojasnjuje Dušan Taljat. Hohnjec trdi, da na ponudbo za najem LTH-jevih prostorov stečajni upravitelj ni niti odgovoril. Danes v podjetju LTH v stečaju dela dvanajst delavcev, od 15. do 31. julija jih je še skoraj 30 zaključevala nedokončana naročila za znane kupce. Tovrstnih del ne bo več.

Polnjenje stečajne mase bo dolgotrajno

»Podjetje je zelo izčrpano zaradi zoženega obsega poslovanja v zadnjih mesecih pred stečajem, zato je odprtih sorazmerno zelo malo terjatev. Tisto kar bi lahko pospešilo zbiranje stečajne mase, vendar insolvenčni zakon dopušča le majhen obseg tovrstnih poslov, so prodaje zalog v katerih so tako finalni proizvodi, poškodovano in salonsko blago. Cene so znane in s cenitvijo in prodajo na dražbi ne bomo ničesar dosegli,« pove Taljat. »Za poplačilo terjatev delavcev bi stečajni upravitelj moral nabrati od tri do štiri milijone evrov. Tega niti ne pričakujem, vendar bi lahko pridobil več sto tisoč evrov nazaj, morda vsaj polovico denarja,« je razočaran sindikalist Švarc.

Iz virov blizu nekdanjega vodstva LTH pa smo izvedeli, da bi moralo biti stečajne mase dovolj. Le nepremičnine naj bi bile vredne 21 milijonov evrov, dolg do bank NLB znaša 14 milijonov evrov, delavcem je podjetje dolžno okoli tri milijone, 2,5 milijona Davčni upravi RS in 1,8 milijona podjetju Agovit. Sedem milijonov evrov, ki jih ima Hypo vknjiženih na nepremičnine LTH, naj bi bile sporne.