Postani fit, gibaj se!

V Kranju je potekala javna tribuna z naslovom Debelost in negibanje – tiha ubijalca digitalne družbe. Predavatelji so poudarili velik pomen gibanja.

Kranj – »Število udeležencev je dokaz, da je prišel čas, da lahko spregovorimo o temi debelosti in negibanja kot tihima ubijalcema digitalne družbe. Pomembno je ozaveščanje. Verjamem, da bo vsak dobil vsaj eno informacijo, s pomočjo katere bo jutri vaš dan malce bolj kvaliteten,« je na uvodu javne tribune z naslovom Debelost in negibanje – tiha ubijalca digitalne družbe povedala organizatorka dogodka Barbara Tavčar, master body inštruktorica iz PBS centra športne odličnosti. Javna tribuna je potekala v četrtek, predavalnica Mestne knjižnice Kranj je bila polna, udeleženci pa so bili vseh starosti, od otrok, najstnikov, srednje generacije do starejših. Prav to je bila želja organizatorjev.

Najmanj debelih otrok je na Gorenjskem

Prisluhnili so lahko štirim predavateljem. Prvi je bil doc. dr. Grega Starc s Fakultete za šport. Spregovoril je o telesnem in gibalnem razvoju otrok v Sloveniji, na Gorenjskem in v Kranju. »Veliko govorimo o telesni dejavnosti, o tem, kako je bilo včasih in kako je danes. Resnica je, da ne vemo, kako je bilo včasih, saj ni bilo raziskav in niti niso bile potrebne. Otroci so bili zunaj, so bili dejavni, odrasli so fizično delali, veliko hodili peš. To ni bila težava, danes pa to je problem. Nihče na tem svetu ne ve, koliko smo ljudje dejavni danes in koliko so bili nekoč. Kar lahko vemo, je, kakšen je telesni fitnes nas ali naših otrok. Izmeriti se da naše sposobnosti in te nakazujejo na to, kako smo dejavni,« je povedal. V nadaljevanju je predstavil rezultate raziskav pri otrocih, ki so narejene na podlagi športno-vzgojnega kartona v šolah: »Leto 2010 je bilo prelomno leto. Trend debelosti in prekomerne hranjenosti se je pri otrocih ustavil in se obrnil navzdol. Slovenija je edina država na svetu, ki ji je doslej to uspelo. Leta 2010 se je začel v slovenske šole vpeljevati Zdrav življenjski slog. To je program, ki je v prvem letu trideset tisoč otrokom prinesel dve dodatni uri športa na teden. Vse prejšnje intervencije niso delovale. Bistveno je gibanje.« Primerjava trendov Slovenije, Gorenjske in Kranja pokaže, da je pri fantih na Gorenjskem najmanj prekomerno hranjenih v celi Sloveniji, dekleta so na drugem mestu. Enako je tudi pri gibalni učinkovitosti. Zanimivo informacijo je dal o zlatih maturantkah: »To so vrhunske športnice, niso očalarke, ki bi sedele doma. Vedo, kaj počnejo: se učijo, vstanejo in gredo na gibanje in se znova učijo. Gibanje je za učenje zelo pomembno. Ves pouk bi bilo treba narediti bolj dejaven. Telesna nedejavnost v otroštvu pomeni tveganja za različna obolenja. Gorenjci ste na dobri poti. Delajte še naprej tako, morda še malce bolj intenzivno in ne bo vam hudega.«

Da njegove besede o zlatih maturantih niso iz trte zvite, je dokaz zlati maturant Andraž, ki je predstavil svojo izkušnjo: »Kot otrok sem bil zelo nešporten tip. Gibanje mi ni predstavljalo nekega večjega užitka. V obdobju pubertete, ko nastopi hitra rast, se je nedejavnost odražala tudi v slabi drži. Proti koncu osnovne šole so težave prišle do te mere, da sem imel slabo držo, nepravilno ukrivljeno hrbtenico. Obravnavan sem bil pri ortopedu, ki mi je dejal, da se bom moral več gibati, dobil sem tudi steznik. V srednji šoli sem se srečal z body tehniko, s pomočjo katere sem pridobil mišično moč, popravil držo, tako da se je stanje normaliziralo. To traja že kar nekaj let in s tem nadaljujem. Ko je telo v dobrem fizičnem in psihičnem stanju, morda niti ni naključje, da so prihajali uspehi na različnih področjih. Ta modrost in zavest o pomenu gibanja pride z leti. V teoriji je vse lepo in prav, najtežje pa je to spraviti v prakso. Pri vsem, kar v življenju delamo, je pomembna zmernost. Treba se je motivirati in začeti z majhnimi koraki, s katerimi lahko prideš zelo daleč. Ampak le, če delaš.«

Negativne misli največji stres za organizem

Obiskovalci so na javno tribuno prišli po informacije in motivacijo. Zanjo je bila zadolžena druga predavateljica, Ana-Marija Jagodić Rukavina iz Zagreba, inovatorka body tehnike, za katero pravi, da je mnogo več kot telovadba. Spregovorila je o najbolj kritičnih obdobjih za razvoj nepravilne telesne drže ter o pomembnosti celovitega, holističnega pristopa k posamezniku. Poudarila je pomen pravilnega dihanja in komunikacije z lastnim telesom. Kot je dejala, so pomembni ego, kretnja, hrana, počitek in nasmeh, pozitivne misli. »Najtežje je spremeniti negativne misli, ki so največji stres za organizem. Z dobro, pozitivno energijo se na bolje spremeni vse okrog vas. In vi morate biti primer, da bi pomagali sebi in otroku. Podelite pozitivno energijo. Postanite otrok in videli boste, kakšno bogastvo imate v sebi,« je dejala.

Telovadite lahko tudi na delovnem mestu

Sara Jerebic, spec. zakonske in družinske terapije, je govorila o tveganju in nevarnosti shujševalnih diet v povezavi z nezdravim prehranjevanjem. Kot je dejala, so vsi dogodki, ki se nam zgodijo v življenju, vsa čustva, zelo povezana z našim telesom: »Karkoli se nam zgodi, je zapisano nekje v našem telesu. Hrana predstavlja čutenja.« Pravi, da so shujševalne diete lahko sprožilec bioloških sprememb možganov, ki vodijo v motnje hranjenja. Kaj lahko naredimo? »Temeljno je, da izražamo čustva, da delamo na samopodobi, da se vsaj dvajset minut na dan gibamo in če pride do težav, da poiščemo strokovno pomoč,« je pojasnila.

Javna tribuna se je zaključila z gibanjem in Barbaro Tavčar. Predstavila je vlogo odraslega za zdravje mlajših generacij in govorila o praktičnem uvajanju hitrih rešitev v domače, šolsko ter delovno okolje. Tavčarjeva je tudi nosilka koncepta vadbe na delovnem mestu (body@work), ki ga razvijajo slabi dve leti. »To ni projekt, ki se lahko izvaja izključno na delovnem mestu, je tistih petnajst minut, ki jih je najbolj pomembno v dnevu zagotoviti in je način, ki ga lahko aplicirate v katerokoli okolje. Gibanje je zelo pomembno. Moramo biti vzorniki, tudi ko govorimo o vadbi na delovnem mestu. Prva stvar, ko želimo postati fit, je, gibaj se! Ne potrebujete veliko časa v dnevu, da se postavite na temelje in na njih gradite,« je z besedami zaključila skoraj triurni program, sledila pa je telovadba na stolu, nekaj minut, ki jih lahko vnesete v vsako okolje.