S predstavo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič in v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, se je Prešernovo gledališče uvrstilo v tekmovalni program 49. Festivala Borštnikovo srečanje, nominirana pa je tudi za nagrado kritikov. / Foto: Mare Mutić

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

V zdaj že pretekli sezoni so v Prešernovem gledališču pripravili štiri premierne uprizoritve: Močan rod, Marieluise Fleisser, Praznovanje Harolda Pinterja, Jaz, Batman Vinka Möderndorferja in Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, ob tem pa so igrali tudi ponovitve osmih predstav iz prejšnjih sezon. Predstave si je ogledalo 52.600 gledalcev. Najuspešnejša predstava je bila nedvomno avtorski projekt 25.671 Oliverja Frljića, ki govori o problematiki izbrisanih v Sloveniji, s katero je za razliko od domačih gledaliških odrov bilo veliko zanimanje različnih festivalov po Evropi. Z njo so se Kranj­čani predstavili na festivalu v Nitri na Slovaškem, na 8. Festivalu JoakimInterfest v Kragujevcu, na 22. Mednarodnem gledališkem festivalu Kontakt v Torunju na Poljskem in na 59. Festivalu Sterijevo pozorje v Novem Sadu v Srbiji, prav tako pa so gostovali s predstavo Dvom Johna Patricka Shanleya v Zenici, s predstavo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, pa na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića v Zagrebu in v Moskovskem lutkovnem gledališču Kikol, kjer so uspešno predstavili slovensko dramatiko, s čimer sledijo zavezanosti Tedna slovenske drame, da slovensko odrsko besedo in njene avtorje predstavljajo tudi v tujini. »Pretekla sezona je bila v vseh pogledih »rekordna«. Imeli smo največ gostovanj v tujini, dobili smo največ nagrad v zgodovini Prešernovega gledališča, predstave so bile dobro sprejete,« je povedala dramaturginja in vodja umetniškega oddelka Marinka Poštrak in poudarila, da Teden slovenske drame iz leta v leto raste ter postaja uspešen promotor in ambasador slovenske dramatike. »Lahko smo ponosni in veseli, da nam je to uspelo v teh neveselih in kriznih časih.«

Predstava 25.671 je na lanskem festivalu Borštnikovo srečanje prejela nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle sezone, Marinka Poštrak pa za umetniško vod­stvo pri tem projektu (na letošnjem 49. festivalu BS se za omenjeno nagrado poteguje predstava Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič), na 8. festivalu JoakimInterfest v Kragujevcu nagrado za vizualno podobo, na 44. Tednu slovenske drame Šeligovo nagrado in nagrado poljskega časopisa GazetaWyborcza režiserju Oliverju Frljiću za najbolj pronicljivo prepoznanje aktualnih pro­blemov sedanjosti. Navdušenja strokovne žirije je bila na 38. Dnevih satire Fadila Ha­džića v Zagrebu deležna predstava Mrtvec pride po ljubico, ki je prejela posebno priznanje igralski ekipi za odlično izvedeno glasbo na odru. S tem pa nagrad še ni konec, kajti predstava za otroke Mala in velika Luna Borisa A. Novaka, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, je na 14. Naj, naj, naj festivalu v Zagrebu dobila zlato žar ptico, nagrado za najboljšo kostumografijo, delo Alana Hranitelja.

V novi sezoni 2014/2015 bodo v Prešernovem gledališču Kranj samosvoji in samo – svoji, še naprej bodo postavljali ogledalo družbi in sebi. »V zadnjih desetih letih je naše gledališče po­stalo prepoznavno po družbenokritični drži in nemirnem duhu. To bomo počeli tudi v novi sezoni, ko bomo odstirali naš odnos do drugačnih, odkrivali novodobno suženjstvo in pasti politične manipulacije ter se ob koncu sezone ukvarjali z aktualnimi globalno-lokalnimi ekološkimi temami. Smo gledališče tukaj in zdaj, gledališče, ki ne ponuja odgovorov, ampak opozarja, enkrat kritično, drugič humorno, na očitne in spregledane krivice ter vsakega izmed nas – tiste, ki v njem in zanj delamo, in tiste, ki vanj zahajate – sili k razmišljanju,« je poudarila direktorica Mirjam Drnovšček. Premierno bodo uprizorili dela Franza Xaverja Kroetza Pri Hlevarjevih, Marie NDiaye Hilda, Frédérica Sonntaga George Kaplan in Komedijo o koncu sveta Evalda Flisarja, za katero je slednji leta 2013 prejel Grumovo nagrado. »Uresničili smo vse, kar smo si zadali, in še več. To potrjujejo tudi nagrade in gostovanja,« je s preteklo sezono zadovoljna Drnovščkova, o prihajajoči pa razmišlja: »Naprej gremo v enakem tempu, s kakovostnim delom, kajti nagrade so naša spodbuda za še boljše delo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 30. april 2022 / 09:02

Pred prvim majem 2022

Pred prvim majem 2022, praznikom dela, se sprašujemo: Je delo še ena glavnih vrednot? Ali delavci v sodobni kapitalistični družbi sploh še kaj pomenijo? Je prvi maj še njihov praznik? Vsi odgovori so:...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.