Medved podira tudi "hiše volje"

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. september 2012 / 06:00

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izdalo dovoljenje za izredni odstrel medveda, ki v Bohinju povzroča škodo in predstavlja tudi nevarnost za ljudi.

V nedeljo, ob zaključku pašne sezone na bohinjskih planinah, je bil v Ukancu tradicionalni Kravji bal, na katerem so se kmetje in planšarji veselili skupaj s številnimi obiskovalci. V ponedeljek, ko so turistični delavci zadovoljno ugotavljali, da je obisk presegel dosedanje rekorde, je kot v posmeh nedeljski zabavi »udaril« medved. Ko je kmet Andrej Ogrin iz Bohinjske Bis­trice gnal še zadnjo tretjino tropa govedi s planine Govnač proti nižinskemu pašniku, je medved okrog devetih dopoldne le dva kilometra od Bohinjske Bistrice napadel kravo in njenega mesec dni starega telička. Andrej ni videl, kako se je to zgodilo, a že po tem, ko je na poti srečal prestrašenega mukajočega telička, je uvidel, da je nekaj narobe. Kmalu je našel tudi ubito kravo. »Ker je imela na trupu približno petdeset poškodb, sklepam, da je poskušala zaščititi telička in da se je spustila v boj z medvedom. Teliček jo je odnesel srečno, krava je podlegla poškodbam. Škoda je je bilo, bila je ena najboljših v tropu, v prihodnjih letih bi prevzela vlogo vodnice,« je dejal Andrej, ki se kajpak boji, da bo medved napadel tudi živino v nižinskem pašniku, ograjenem z električnim pastirjem.

Koliko časa še?!

»Medvedov je na območju Bohinja kar nekaj. Eden lomasti na Kleku na Pokljuki, na Komni je označil svoje območje kar tri metre visoko na macesnu, povsod po Spodnjih Bohinjskih gorah, tudi na območju Vogla, so značilno razkopana mrav­ljišča. Poleti je ubil kravo na planini Poljana, tako da je šel ves trop sredi pašne sezone v dolino. V ponedeljek je le dvajset minut hoda od Bohinjske Bistrice ubil eno naših najlepših in najboljših krav,« je dejal Andrej in se vprašal: »Koliko časa še?! Jutri medved lahko ubije las­tnika živali – kmeta, lahko tudi kakega turista.«

»Medved, ki napada živino na planini in se znaša tudi nad čebelnjaki v naseljih, ni sposoben za sobivanje z ljudmi, a žal pri tem ugotavljam, da imajo ljudje, ki so pristojni za upravljanje z medvedom, prag tolerantnosti postavljen previsoko. Država se mora izjasniti, kaj bo bolj ščitila – zveri ali planinsko pašo kot del gospodarske dejavnosti,« je dejal Andrej in poudaril, da je tudi od tega odvisno, kako bodo ravnali kmetje. »Bojim se, da bo živino prihod­nje leto zaradi letošnjega dogodka težko spraviti na planinsko pašo. Brez paše pa smo bohinjski kmetje nekonkurenčni ravninskim živinorejcem.«

Kosmata vest bohinjskega kosmatinca

Medved, ki je pobil Ogrinovo kravo, ima »na vesti« poleg ponedeljkovega napada še precej škodljivih ravnanj. Kot je dejal Blaž Černe, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je junija napadel čebelnjaka na Koprivniku in na planini Jelje. Avgusta je v Bareči dolini pokončal kravo in ob tem še eno poškodoval, na območju smučišča Kobla je pobil žrebeta, v naselju Bitnje se je znesel nad čebelnjakom, na planini Storeč raven je poškodoval telico, še dve telici in enega telička pa pogrešajo. Obiskal je tudi čebelnjak na Gorjušah, a ni povzročil omembe vredne škode. Velikokrat so ga videli in srečali na območjih, ki so zelo obiskana in odkoder vodijo številne poti v Spodnje Bohinjske gore; veliko pa je tam tudi rekreativcev in gobarjev. »Ker se bodo konfliktne situacije verjetno še nadaljevale, smo v zavodu ocenili, da je za zaščito zdravja, varnosti in premoženja ljudi treba nekaj ukreniti,« je dejal Blaž Černe. Blejski zavod za gozdove je v torek agencijo za okolje pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje zaprosil za izdajo ustnega dovoljenja za izredni odstrel, agencija je bila ažurna in ga je še isti dan s takojšnjo veljavnostjo tudi izdala. Dovoljenje za odstrel dvesto kilogramov težkega medveda bo veljalo do odstrela oz. do letošnjega 2. oktobra. Upravljavci lovišč Stara Fužina, Nomenj – Gorjuše in Bohinjska Bistrica ga bodo dotlej lahko zalezovali na območju, ki v naravi predstav­lja teren nad naselji Nemški Rovt, Bohinjska Bistrica in Polje.

Pet medvedov stalno v selitvenem koridorju

Vodja blejske območne enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek je za Andreja Ogrina dejal, da je primer klenega bohinjskega kmeta, ki preživlja svoj trop petdesetih govedi na najvišjih planinah visokokraške planote Komne. Vztrajno krči že zaraščene enklave nekdanjih planinskih pašnikov, obnavlja vodne kali in ograjuje nevarne prehode za živino. V nekaj letih je ustvaril pogoje za preživetje celotnega tropa govedi. »In po vseh teh prizadevanjih in prvih sadovih se zgodi – medved. Škoda, ki jo naredita medved ali volk, ni zgolj materialna, nekaj sto evrov. Gre za podiranje »hiš« volje, načina življenja, strokovnih konceptov …,« je dejal Avsenek in poudaril, da bo pri ravnanju z medvedom nujno treba nekaj narediti. »Strategija upravljanja z rjavim medvedom opredeljuje alpski prostor kot selitveni koridor, prek katerega prehajajo slovenski medvedje iz osrednjega prostora v širši evropski prostor. Dolgoletni monitoring medvedov, ki ga opravljamo na Zavodu za gozdove Slovenije, pa nesporno dokazuje, da se v slovenskih Alpah zadržuje od šest do deset medvedov, stalno pa vsaj pet. Torej ne govorimo več zgolj o koridorju, temveč o stalnem bivanju. Ker je ta prostor dokaj obljuden, prihaja do stalnih in sezonsko pogojenih konfliktov, ki se odražajo v vse večji škodi na premoženju in povečani stopnji ogrožanja varnosti ljudi. Izdajanje izrednih odločb za odstrel t. i. konfliktnega medveda običajno nima učinka, saj sta postopek za izdajo odločbe in njena vsebina navadno »po meri« medveda; izvedba odločbe pa je prepuščena lovcem, ki z medvedom nimajo izkušenj,« je dejal Avsenek in poudaril, da bi bilo treba spremeniti strategijo upravljanja z medvedom. »Strategija mora odgovoriti na spremenjeno stanje medvedje populacije v Sloveniji, predvsem pa je treba zelo konkretno in učinkovito postaviti pravila t. i. sobivanja človeka in medveda. Brez tega se bo nadaljevalo praznjenje planin in podeželja ter zaraščanje kulturne krajine.«

Bi bilo torej smiselno Bohinj oz. celotno alpsko območje uvrstiti med osrednjo oz. robno območje, kjer je po veljavni strategiji (in pravilniku) odstrel medveda dovoljen? Andrej Avsenek meni, da to območje ni primerno za stalno bivanje medveda in da tudi ne izpolnjuje pogojev za osrednje oz. robno območje. »Glede na visoko število medvedov v našem, prehodnem območju bi morali določiti režim, ki bi omogočal takojšnji odstrel medveda, ki bi začel povzročati škodo ali se nenavadno obnašati (brskati po smetnjakih). Odločitev oz. odgovornost bi morala biti lokalna in ne centralna ter časovno takojšnja. Tudi ljudem na podeželju bi bilo treba zagotoviti ustrezno zaščito oz. finančno pomoč za njeno izvedbo.«

Strategijo je možno spremeniti, vendar …

Vprašanje, ali bi bilo zaradi tega, ker se medvedje stalno pojavljajo na območju selitvenega koridorja, treba spremeniti strategijo uprav­ljanja z medvedom, smo naslovili tudi na ministrstvo za kmetijstvo in okolje, odkoder so nam odgovorili, da je cilj strategije ohranjanje populacije rjavega medveda in zagotavljanje sožitja človeka z medvedom. Na podlagi novih spoznanj in okoliščin je strategijo možno dopolniti in spremeniti, vendar pa je pri tem treba upoštevati stanje in razmere celotne populacije medvedov v alpskem in dinarskem prostoru. Na območjih, kjer se pojavljajo velike zveri, so po navedbah ministrstva izjemno pomembni preventivni ukrepi, ki so lahko dokaj učinkoviti – na primer nadzorovana paša, električni pastir. Zavod za gozdove Slovenije vsak primer konfliktnega stika medveda s človekom oz. škode analizira in na podlagi analize lahko predlaga izvedbo ali povečanje preventivnih aktivnosti, ozaveščanje prebivalstva, odlov in preselitev ali izjemni odstrel.