Virant je vrnil denar

V času pred volitvami se zgodijo prav neverjetne stvari. Takšna je tudi poteza kandidata Gregorja Viranta, ki je v državni proračun vrnil denar, ki ga je dolgoval davkoplačevalcem za čas, ko je prejemal nadomestilo za brezposelnost in hkrati dobro služil s pogodbenim delom.

Konec minulega tedna je prišla na dan informacija, da je Gregor Virant v letu 2009, ko ni bil več minister, prejemal nadomestilo plače v višini dobrih 66 tisoč evrov. Ob tem je s pogodbenim delom zaslužil še okoli 95 tisočakov. Protikorupcijska komisija je sicer ocenila, da ne gre za dejanje z elementi korupcije, pač pa izkoriščanje nedoločnosti zakonodaje. Javnost pa je ocenila, da če stvar ni ravno protizakonita, je pa vsaj nehigienična, saj je nadomestilo običajno prejemek za čas, ko človek po izgubi službe nima drugih sredstev za preživljanje. Virantu so ljudje še zlasti zamerili, da je v času svojega ministrovanja pogosto kritiziral zlorabo nadomestila, sam pa je počel natanko isto. Kandidata, ki je s svojo svežino v naskoku zavzemal prva mesta na lestvicah javnomnenjskih raziskav, je to stalo nekaj odstotkov podpore v javnosti. Čeprav je po Twiterju hitro sporočil, da bo denar, ki je bil strošek davkoplačevalcev, vrnil v proračun, je bil že ob svoj visoki rejting. Denar je res vrnil, in sicer nekaj več kot 18 tisoč evrov in ga kot donacijo nakazal v državni proračun.

Preigravanja okoli intervencijskega zakona

V četrtek državni zbor na izredni seji ni obravnaval intervencijskega zakona, saj je to zavrnil kolegij državnega zbora. Stranki SDS in SNS, ki sta mu najbolj nasprotovali, sta se sklicevali na to, da ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Slednji so tehtali tudi o omiljenem predlogu zakona, ki ga je prejšnji teden predlagal poslanec Pavel Gantar. Ta bi omogočil napredovanje javnih uslužbencev in dal zagotovilo, da vlada prihodnje leto ne bi enostransko posegala v plače v javnem sektorju. Zaradi zapletov ob tem je z odstopom zagrozil sindikalist Dušan Miščevič, češ da nekdanji vodja pogajalske skupine Janez Posedi nagovarja sindikaliste, naj pod nobenim pogojem ne dajo soglasja k intervencijskemu zakonu. Pozneje je Posedi dejal, da je šlo za nesporazum in da sta se že pomenila. V SDS, ki so intervencijski zakon zavrnili, so potem predlagali svojega, po katerem naj bi znižali le plače funkcionarjev. Po volitvah pa naj bi nova vlada takoj poskrbela, da bi dosegli dogovor s socialnimi partnerji o nujnih intervencijskih ukrepih.

Vznemirjeni finančni trgi

Slovenija ni v dobri finančni kondiciji. Nasprotno, cena zadolževanja se je dvignila s ceno financiranja slovenskih desetletnih državnih obveznic nad kritičnih sedem odstotkov. Predsednik države Danilo Türk je zaskrbljen in stranke, sindikate in delodajalce poziva k hitrim in prepričljivim ukrepom, ki naj gredo v smer uravnoteženja proračuna in strukturnih reform. Na takšno stanje vpliva tudi finančna nestabilnost v naši bližnji in daljni soseščini. Tam se sicer stvari s spremembami oblasti dogajajo nekaj hitreje kot pri nas, kjer čakamo na predčasne volitve. V sosednji Italiji se je že poslovil nekdanji premier Silvio Berlusconi. Ob njegovem odstopu je javnost ploskala, on pa je bil zgrožen nad takšnim odzivom. V sredo je že prisegel novi predsednik vlade Mario Monti. Zaupnico pa je dobila tudi vlada narodne enotnosti v Grčiji, ki jo vodi Lukas Papadimos.

Z metlo ali s pesmijo

Mi pa čakamo na volitve, ki bodo že čez šestnajst dni. Čuti se že, da je volilna kampanja v polnem teku. Velikih plakatov ob cestah je resda malo, zato pa so tem bolj živahna predvolilna soočenja kandidatov. Vsak dan nas povabijo na kako predstavitev ali okroglo mizo, kjer kandidati ponujajo svoje programske novosti. Zanimiva je bila predstavitev kandidatov stranke SNS Zmaga Jelinčiča, ki je sklenila kar z metlami očistiti nesnago v državi. Sprva resna predstavitev SLS Radovana Žerjava pa se je omehčala ob spremljavi glasbe. Dvojni kandidat te stranke Franc Čebulj (kandidira v dveh volilnih okrajih, domačem in v kranjskem mestnem) je ob spremljavi tudi zapel. Lepo je zazvenela domoljubna Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje … Še malo pa bo novo leto, smo ob tem začutili navzoči. A nas je hitro streznilo dejstvo, da so vmes še volitve. V občinah, kjer župani kandidirajo za poslance (v vsej Sloveniji jih je sedemnajst, na Gorenjskem dva), pa bodo morale biti še nadomestne volitve županov, če bodo ti izvoljeni. Tudi v občini prešernega Franca Čebulja v Cerkljah, če ga bo po sedmih letih spet doletel poslanski mandat.

Oh, te ženske kvote

Do sobote bodo znana že vsa imena, državna volilna komisija nas bo volivce o tem natančno obvestila. Ta teden pa so potekali preizkusi kandidatur. Volilne komisije so nekatere tudi zavrnile, v vseh volilnih enotah denimo kandidatne liste stranke Stara pravda. Ko smo v torek v Gorenjskem glasu objavili seznam vseh imen na listah strank, ki se bodo na Gorenjskem potegovale za sedeže v državnem zboru, smo izpustili ravno to stranko. Pa ne zato, ker bi bili takšni vizionarji, da bi predvideli zavrnitev, ampak ker le od njih nismo dobili podatkov o kandidaturah.

Menda najbolj zanimiva je bila zavrnitev kandidature Stranke TRS Matjaža Hanžka v volilni enoti Ljubljana Center, to pa zaradi tega, ker niso spoštovali določila o ženskih kvotah. V stranki so sicer dejali, da je šlo za pomoto, a stranka v tej enoti ne bo kandidirala, kajti vrhovno sodišče je njihovo pritožbo zavrnilo. V tem tednu so v volilnih komisijah volilnih enot opravili tudi žrebanje vrstnega reda, po katerem bodo kandidatne liste vpisane na volilnih lističih.

Ženska na poveljniškem mestu

Ko smo ravno pri ženskih kvotah, ki naj bi v politično soodločanje pripeljale sorazmeren delež žensk, pa se je v Sloveniji prva ženska prebila v sam vojaški vrh. V mariborski vojašnici Rudolfa Maistra je bila ta teden za poveljnico bataljona imenovana podpolkovnica Alenka Petek. Med drugimi ji je poslal čestitko tudi Jožef Jerovšek, ki v državnem zboru vodi odbor za obrambo.

Za vojsko pa nista značilna zgolj ponos in strumna drža, pač pa včasih med vojaki završi tudi zaradi nezadovoljstva. Ravno za četrtek so sindikati napovedali protest vojakov pred ministrstvom za obrambo, s katerim so želeli opozoriti na sistemske nepravilnosti.

Cirkus prihaja v mesto

Tako pravijo protestniki zoper finančni kapitalizem. Najbolj zagreto jedro družbenih aktivistov že mesec dni vztraja v središču prestolnice, pred borzo, ta teden pa so prišli protestirat tudi pred državni zbor in banko. Protestniki pravijo, da bodo na barikadah vztrajali vsaj do volitev. Kritični so tudi do teh, ne verjamejo skoraj identičnim programom in menijo, da gre politikom le za oblast, vpliv in denar. Svoj upor bodo izrazili z volilno abstinenco.

Ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah in začel uresničevati svoj program, pa državljane čaka novi zakon o socialnih prejemkih. Nova pravila o dodeljevanju varstvenega dodatka, državnih pokojnin in podobnih prejemkov najbolj skrbijo upokojence. V prihodnje se bo namreč upoštevalo tudi premoženjsko stanje in država bo upravičena do dela dediščine prejemnikov. A brez panike, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Upokojence bodo o vsem natančno obvestili, tako da jim ni treba takoj na pokojninski zavod ali center za socialno delo. Za prejemke, ki jih dobivajo sedaj, namreč to še ne velja, temveč bo šele po novem letu.