Zemlja je ena sama

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 30. september 2010 / 06:00

Podnebne spremembe so tu - kako naprej? je dr. Lučka Kajfež Bogataj naslovila svoje predavanje v blejski knjižnici.

»Zemlja ne raste, človekova aktivnost pa zelo,« je nagovorila zbrane dr. Lučka Kajfež Bogataj, ambasadorka boja proti podnebnim spremembam, ki se je odzvala povabilu Društva za varstvo okolja Bled. »Podnebne spremembe niso edini problem, ki ga imamo. Zemlja je pod precejšnimi pritiski in enega problema se ne da rešiti posamezno. Naraščanje prebivalstva bi na videz ne bil okoljski problem, če ne bi imel tako daljnosežnih okoljskih posledic. Lani je znanost določila osem poglavitnih problemov, ki jih imamo: podnebne spremembe, ozonska luknja, pomanjkanje pitne vode, kmetijska zemljišča (treba se je vprašati, ali bo devet milijard ljudi še možno prehraniti), zakisanje oceanov, kemično onesnaženje in problema, ki sta povezana z dušikom in fosforjem. Ta dva sta bila nujno potrebna, da smo začeli populacijo na veliko prehranjevati in si pomagati z umetnimi gnojili. Rezultat seveda ni najboljši,« je opozorila dr. Bogatajeva.

Šestkrat več nas je kot v času Prešerna

Samo v eni uri se na svetu zavrže 18 tisoč mobilnih telefonov, ki še delajo, morda le barve nimajo več prave. V eni uri posekajo 1500 hektarov gozdov. »Evropa gozd čuva, ampak Evrope prav nič ne moti, če sekajo gozd v Braziliji, Brazilci pa potem za nas pridelujejo sojo. Soja gre za krmo našim piščancem, ki jih dobimo na krožnik. Ampak, mi ne sekamo dreves,« je na primeru ponazorila predavateljica. In prav v tejle uri bomo na svetu s proizvodnjo električne energije, s prometom in vsem, kar gre na fosilno gorivo, dodali atmosferi štiri milijone ton CO2. V tejle uri bodo izumrle tri živalske vrste, nekje bo ležalo 24 milijonov plastenk in v tejle uri bo 10 tisoč ljudi več na zemlji. »Če želimo, da kmetijska zemljišča funkcionirajo v normalnih pogojih, ne smemo preseči petnajst odstotkov kopnega, ker ni več prostora. Ta trenutek smo na dvanajstih odstotkih. Imamo torej še tri odstotke za kmetovanje, človeška populacija pa se bo leta 2030 povečala za dve milijardi,« je povedala dr. Bogatajeva.

Že skoraj sedem milijard nas je danes, šestkrat več kot v času Prešerna, še primerja dr. Bogatajeva: »Življenjski slog se je spremenil in težko ga je izraziti drugače kot v denarju. Danes smo sedemnajstkrat bogatejši kot v času Prešerna. Za tak slog rabimo petkrat več energije, kot jo je rabil Prešeren, in naša mobilnost je tisočkrat večja. Problem vsega tega pa je, da se energija jemlje iz fosilnih goriv, ki so poceni in pri roki. Emisije toplogrednih plinov, ki so poglavitni vzrok težavam, so do danes tri do štirikrat večje na osebo. To so dejstva. V vse moderne vire energije pa je treba veliko več vlagati. Politiki pravijo, še nekaj let, pa bomo imeli same obnovljive vire energije. Lepo vas prosim, kako?«

Slovenec v povprečju izpusti dvajset ton CO2 na leto

»Namesto da bi v Sloveniji zmanjševali emisije toplogrednih plinov, kar smo obljubili s Kjotskim protokolom, smo jih povečevali. Način življenja je dosti bolj luksuzen, kot pred dvajsetimi leti, in ker nam gre boljše, imamo tudi več CO2. Po izračunih danes vsak Slovenec v povprečju izpusti deset ton CO2 na leto, dejansko spusti 20 ton; nihče v teh deset ton ni prištel avta, ki so ga naredili drugje (na primer avto Fiat, ki so ga naredili na Poljskem in kjer kurijo še na premog, prinese s sabo 83 ton … nekateri menjavajo avto na dve leti!), ali pa par čevljev, narejenih na Kitajskem. Slovenija ima evropski cilj, da bomo emisije do 2050 zmanjšali na dve toni na Slovenca. S tem bi se morali resneje ukvarjati,« je opozorila ambasadorka boja proti podnebnim spremembam.

»Zdi se mi smešno, ko poslušam mednarodne politike, kako bodo ustavili podnebne spremembe. To je nemogoče, ta vlak je odpeljal pred tridesetimi leti. Zdaj se lahko pogovarjamo samo še o tem, ali bosta to dve stopinji ali tri, kar pa zahteva mednarodno sodelovanje, odrekanje, nove kampanje,« je izrazila upanje dr. Bogatajeva.

In nenazadnje, če aktualiziramo na zadnje dogodke v Sloveniji, Bolgari imajo ministrstvo za naravne nesreče, ki koordinira zadeve in se ne prepirajo o tem, kdo je za kaj kriv in odgovoren. Namesto da izberemo trpljenje, imamo na izbiro več možnosti, je poudarila dr. Bogatajeva: blaženje, kar pomeni odpravljanje vzrokov in imamo na izbiro prilagajanje z drugačnim načinom kmetovanja, drugačnim oblačenjem, drugačnimi oblikami turizma, s protipoplavnimi zaščitami, …:« Če izoliramo hišo s petnajst centimetrov stiropora, je to blaženje, ker bomo pokurili manj fosilnih goriv ali biomase, in je tudi prilagajanje, ker vročina ne bo mogla v stanovanje,« je še ponazorila.

Na spremembe se bo treba prilagoditi

Če aktualiziramo zadnje dogodke v Sloveniji, Bolgari že imajo ministrstvo za naravne nesreče in se ne prepirajo o tem, kdo je za kaj odgovoren. Namesto da izberemo trpljenje, imamo na izbiro več možnosti, je poudarila tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj na nedavnem predavanju na Bledu: ”Na izbiro imamo blaženje, kar pomeni odpravljanje vzrokov, pa tudi prilagajanje z drugačnim načinom kmetovanja, drugačnim oblačenjem, s protipoplavnimi zaščitami, .... Če izoliramo hišo s petnajst centimetrov stiropora, je to blaženje, ker bomo pokurili manj fosilnih goriv ali biomase, in je tudi prilagajanje, ker vročina ne bo mogla v stanovanje.”