Volilna paranoja
Letos je težavno leto. Najprej smo imeli naravno katastrofo, žled in poplave. Zdaj je v podrtih gozdovih na pohodu lubadar. Temu se v slovenščini reče tudi podlubnik. Ker se najbolje počuti pod lubjem, kjer razžira telo drevesa; ko to opazimo, je navadno že prepozno. Nekaj podobnega se nam dogaja v državi. V vlogi žleda nastopajo politiki, v vlogi podlubnikov pa birokracija. Ta si lahko privošči dejanja, ki so po značaju patološka. To se je pokazalo ob koncu prvomajskih praznikov. Tisto nedeljo zvečer so na nekaterih večjih bencinskih črpalkah po vsej Sloveniji potrpežljivo čakali župani in visoki občinski uradniki, da bi opolnoči vložili prijave na razpis za neka evropska sredstva. Prednost naj bi namreč imeli tisti, ki so svoje papirje vložili prvi, že v prvih sekundah in minutah po polnoči. A ni to čisto navadna zajebancija, birokratski cinizem brez primere?! Minister Gregor pa nič.
No, resnici na ljubo, v tej državi je tudi nekaj spodbudnih znakov. Po njih sodeč gospodarstvo počasi le oživlja. Vladna kriza na to ne vpliva, tudi to je spodbudno. V sosednji Italiji so imeli v minulih desetletjih nešteto vladnih kriz, gospodarstvo se je razvijalo po svoje. Prvi znaki okrevanja so se pokazali v začetku leta, ko smo bili brez gospodarskega ministra. Upajmo torej, da bo naše gospodarstvo zmoglo okrevati tudi v obdobju tekočega brezvladja, ki je nastopilo zdaj. Že pred časom sem prodornega podjetnika vprašal, kako shaja s politiko. Pa mi je odgovoril, da v stikih z njo pazi le na to, da se ji ne zameri, sicer pa od nje itak nič ne pričakuje. Hotel je reči: pomagajo ti itak ne, nagajajo pa lahko. Zato velja pozvati tekočo vlado in birokracijo pod njo, naj vsaj ne nagajata, če že pomagati ne moreta, nočeta ali ne znata. Siliti ljudi, da se v nedeljo zvečer dolgočasijo po bencinskih črpalkah, čakajoči na polnočni žig – za to je beseda nagajanje preskromna. To je norost.
Tisto, kar se dogaja na predvolilni sceni, pa ni le norost, meji na blaznost. Tej se je v stari grščini reklo paranoja. Politika in vreme sta zadevi, na kateri se spoznamo vsi. Vsak kmet ve, da vreme ne vpliva le na košnjo, ampak tudi na volitve. Če je vreme zelo lepo ali zelo slabo, bo volilna udeležba nižja. Malo nerodno pa je, ko začno o teh rečeh razpravljati najbolj ugledni ustavni pravniki v državi, da bi se predsednik taiste lažje odločil, kdaj bo razpisal volitve. Ustava, kjer je vse jasno napisano, naj bi bila tako visoka reč, da se ne more ozirati na vreme oziroma na vprašanje, ali je prav, če se volitve razpišejo v času letnih dopustov. Prva majska nedelja, na katere večer so občinski veljaki dežurali na bencinskih črpalkah, po razsodbi ustavnega sodišča za referendum ni bila primerna. Zato bo zanimivo videti, ali bo enako merilo uporabilo za morebitne volitve v času dopustov.
Letos bomo imeli troje volitev in vsaj en referendum. Pred njimi se bo dogajalo vse sorte, tudi marsikaj paranoičnega. Navsezadnje pa bo štelo le to, kdo bo zmagal. Dobro kaže starim in prepoznavnim strankam tako na desni kot na levi, kjer je takšna le ena. Volitve pa bo kot zmeraj odločila leva sredina. Če bo šla volit, bo zmagala. Če ne bo šla, bo zmagala desnica. Decembra 2011 je šla in volila za Jankovića. To pot se v tem prostoru drenja polega razpadle PS še cela vrsta novih strank in strančic. Nekaj možnosti imajo le, če bi nastopile skupaj, vsaka posebej bo nabrala le toliko, da bo izpadla … Kakorkoli že: ne podlegajmo paranoji, pojdimo volit, pustimo se presenetiti.