Sv. Duh po poti sv. Jakoba

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: GG Plus / sobota, 21. avgust 2010 / 06:00

Znamenite romarske poti Camino de Santiago romarji ne premagujejo samo peš, temveč jo je možno prevoziti tudi s kolesom. Slednje je uspelo tudi skupini od Svetega Duha pod vodstvom tamkajšnjega župnika Romana Poljaka.

Na lanskem pikniku pevskega zbora župnije Sv. Duh pri Škofji Loki je beseda nanesla na znamenito romarsko pot Camino de Santiago oz. t. i. Jakobovo pot, poimenovano po apostolu Jakobu, ki je pokopan v mestu Santiago de Compostela na zahodu Španije, kar je tudi končni cilj poti. Na eno najstarejših in vse bolj priljubljenih romarskih poti na svetu je namreč že vrsto let vleklo nekaj svetoduških pevk. Župniku Romanu Poljaku, ki je znan po tem, da svoje farane večkrat popelje na zanimive izlete, se je ideja zdela odlična, zato je prevzel organizacijo romanja pod geslom Sv. Duh po poti sv. Jakoba. V začetku julija se je tako skupina 25 kolesarjev, starih od 10 do 62 let, v kateri je bilo poleg faranov tudi nekaj njihovih prijateljev iz Škofje Loke, Poljanske doline, Besnice in Logatca, z avtobusom, ki je zadaj vlekel prikolico s kolesi, odpeljalo proti St. Jean Pied de Porta v Franciji, kjer se začne med romarji najbolj priljubljena Francoska pot. V enajstih dneh je bilo za njimi 882 prevoženih kilometrov, na dan so prekolesarili od 70 do 122 kilometrov. Romanje je farane še bolj povezalo med seboj, ugotavlja župnik, spomine na pot pa so obujali tudi trije romarji: Irma Golob, Marjanca Trilar in Franc Porenta.

Noge kar same brcajo

Kolesarjem se proti Santiago de Composteli ni treba podati po makadamski, dobrih 800 kilometrov dolgi pešpoti, saj so zanje oblikovali kolesarsko pot, ki je skoraj v celoti asfaltirana. »Dolga je 914 kilometrov, mi smo prekolesarili 32 kilometrov manj, saj smo ubrali nekaj bližnjic. Kolesarska pot se redko združi s pešpotjo, pogosto poteka vzporedno z njo, na nekaterih delih pa se povsem razdružita,« je pojasnil župnik. Skupina se je razdelila na tri dele, je povedal Franc: polovica kolesarjev je izbrala kolesarsko pot, štirje so se odločili kolesariti ob pohodnikih po pešpoti, v tretji skupini z devetimi kolesarji pa je bilo tudi nekaj otrok in mladine, zato so vsakodnevne razdalje prilagodili njim. Slednji so v enajstih dneh prekolesarili slabih 450 kilometrov, na poti so se večkrat ustavili in si ogledali tudi znamenitosti, do romarskih prenočišč, imenovanih 'albergi', pa so se skoraj vsak dan pripeljali z avtobusom, ki jih je ves čas spremljal.

Romarska kolesarska pot je skupino kolesarjev s francoske strani Pirenejev vodila v Pamplono, Burgos, Leon in Ponfferado do Santiaga de Compostele, glavnega mesta pokrajine Galicija, ki leži na severozahodnem delu Iberskega polotoka. »Pot je čudovita. Kolesariš ob neskončnih žitnih poljih, občuduješ lahko cvetje, ogromno je vinogradov, lepih kamnitih mostov … Spoznaš velika mesta, Leon ima na primer pol milijona prebivalcev, pa tudi stare vasice,« se spominja Marjanca.

Večino poti jih je spremljalo lepo vreme, nesrečam so se povsem izognili, edino težavo je predstavljalo deset prebodenih gum, kar je skoraj neverjetno, meni Franc. Ponekod je bilo treba močno stopiti na pedala, saj so morali premagati tudi nekaj vzponov. »Pot smo načrtovali tako, da smo vedno prespali pod večjimi klanci, da smo jih prekolesarili že v zgodnjih jutranjih urah. Najvišja točka je na dobrih 1.500 metrov nad morjem. Sicer pa smo premagali okoli 14.500 metrov višinske razlike. Napora ni bilo preveč, noge so po nekaj dneh kar same brcale,« se spominja župnik.

Policijsko spremstvo do prenočišča

Vstajali so pred šesto uro zjutraj, da so ob pol sedmih že pozajtrkovali, ob sedmih je sledila jutranja molitev, nato pa so se tri skupine podale vsaka na svojo pot. »Kolesarjenje ni bilo prenaporno. Temperature so se sicer povzpele celo do 40 stopinj Celzija, a je tam vročina znosnejša kot pri nas. Ni bilo soparno, poleg tega pa smo bili v zgodnjih popoldanskih urah že na cilju in smo ušli najhujši vročini, ki v Španiji pritisne kasneje kot pri nas,« je povedala Marjanca. Ker skupine 25 kolesarjev v vseh albergih niso mogli vzeti pod streho, rezervacije pa zelo neradi sprejemajo, so včasih morali kolesariti do naslednjega prenočišča. S seboj so za vsak slučaj imeli tudi šotore, ki pa so jih postavili samo enkrat, a še to bolj na željo mladine. V albergih so vsak dan prali preznojena oblačila, možno pa je tudi kuhati, čeprav se to včasih komaj splača, saj so ponekod na voljo romarska kosila že za pet evrov. Dan so vsakič sklenili s sveto mašo.

Pot označujejo rumene puščice in školjke, ki so simbol sv. Jakoba in tudi zaščitni znak romarjev. »Kljub temu smo nekajkrat zašli, a so bili domačini izredno prijazni, sami od sebe so nas usmerjali na pravo pot. Tudi sicer živijo z romarsko potjo in romarji, mahali so nam, deležni smo bili celo aplavza, ko smo kolesarili za policijskim avtomobilom, ki nas je vodil do prenočišča v Burgosu,« pove Franc.

Slovenija 22. po številu romarjev

Po enajstih dnevih kolesarjenja so prišli na cilj v Santiago de Compostela, kjer so na osnovi žigov v romarski knjižici dobili potrdilo o opravljeni romarski poti. »Občutek, da si ne le fizično, ampak tudi psihično zmožen premagati tako dolgo pot, je super. Doživetje je bilo zelo lepo, na poti je dosti časa za razmislek in marsikaj spoznaš o sebi,« je ugotavljala Irma. »Veliko je v glavi. Vse, kar se ti zgodi, moraš sprejeti z dobro voljo, tudi vročino, ne smeš misliti, da ne boš zmogel,« dodala Marjanca.

Kot številni romarji so se odpravili še do dobrih sto kilometrov oddaljenega rta Finisterra na skrajnem zahodu Iberskega polotoka, ki v prevodu pomeni konec sveta. Zaradi slabega vremena jih je tja peljal avtobus. Tam romarji, ki naj bi se na dolgi poti prerodili, simbolično zažgejo še stara oblačila. Romanje je vsakega stalo približno 600 evrov, sklenili pa so ga s postankom v Lurdu.

Na priljubljeno Jakobovo pot se sicer zgrinjajo romarji z vsega sveta, svetoduški romarji so srečali Kanadčane, Američane, Urugvajce, Korejce …, pa tudi Gorenjce iz Predoselj, Šenčurja … Romarska pot, na kateri je bilo lani 25 tisoč kolesarjev in 125 tisoč pohodnikov, je vse bolj priljubljena tudi med Slovenci, med državami je lani Slovenija z 226 romarji zasedla 22. mesto. Največ romarjev je imela Francija – skoraj osem tisoč. »Letos je sveto leto, ker je sv. Jakob godoval na nedeljo, zato na romarski poti skupaj pričakujejo kar 250 tisoč kolesarjev in pohodnikov, v Santiago de Compostela pa naj bi se z avtobusi zgrnilo okoli deset milijonov romarjev, jeseni bo prišel tudi papež,« je pojasnil župnik.