Desetletje z Darwinom

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / torek, 29. december 2009 / 06:00

Z razstavo slik v okroglem stolpu Škofjeloškega gradu akademska slikarka Maja Šubic po skoraj desetih letih zaključuje umetniški cikel, povezan s Charlesom Darwinom in njegovim potovanjem na ladji Beagle. Po dvanajstih razstavah od Škofje Loke do Darwinovega rojstnega mesta Shrewsbury se bo slikarka v prihodnje posvetila novim likovnim izzivom.

S koncertom in razstavo slik, ki bo še do srede februarja na ogled v okroglem stolpu Škofjeloškega gradu, akademska slikarka Maja Šubic zaključuje svoj desetletni ustvarjalni cikel, ki ga je na neki način posvetila znamenitemu biologu in znanstveniku Charlesu Darwinu ter njegovemu petletnemu potovanju z ladjo Beagle na obale in otoke Južne Amerike in Pacifika, vse tja do Ognjene zemlje. Darwin, ki je še danes, po več kot 150 letih, odkar je objavil evolucijsko teorijo, neizčrpen vir proučevanj znanstvenikov, je že v najstniških letih očaral tudi Majo, tudi sicer navdušeno raziskovalko narave, predvsem živalskega sveta. Če sem nekoliko duhovit, se tudi pri Šubicih »slikarska vrsta« po očetu Ivetu Šubicu, enem najbolj priznanih predstavnikov slovenskega povojnega slikarstva, že dvajset let nadaljuje z Majo. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1990 diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu. Odtlej deluje kot umetnica v svobodnem poklicu. Veliko se posveča knjižni ilustraciji, redno objavlja v vseh pomembnejših slovenskih otroških in mladinskih revijah, doslej je ilustrirala več kot dvajset samostojnih knjižnih izdaj. Drugo pomembno polje njenega ustvarjanja je freskoslikarstvo. S freskami plemeniti fasade arhitekturnih objektov ter posvetnih kot tudi sakralnih prostorov.

Naj se vrnem k Majinemu zanimanju za Darwina. Ko je pred približno tridesetimi leti učiteljica biologije v 8. razredu osnovne šole, potem ko je obdelala poglavje o Charlesu Darwinu in njegovem razvojnem nauku, predlagala učencem, naj si v knjižnici izposodijo knjigo Potovanje na ladji Beagle, če jih zanima kaj več o tem, je Maja Šubic naredila prav to. »Šla sem po ta dnevnik, ki pa je bil za takrat 15-letno punco očitno prezahteven in precej dolgočasen,« se spominja Maja, zato se je s težavo prebila skozenj. A neka nevidna sila jo je vseskozi vlekla nazaj k tej knjigi, in ko je bila na akademiji, je znova posegla po njej.

Jeseni 2001, ko je bila povabljena k razstavljanju na Škofjeloškem gradu, je prvič predstavila svoj likovni ciklus Potovanje na ladji Beagle I, imenovan po Darwinovem dnevniku, v katerem je našla tako tematski koncept kot motive za likovna dela. »Izdelala sem veliko kovinsko kroglo, globus, na katerega sem zarisala pot ladje Beagle, in ko sem nekega dne hodila po londonskih ulicah z antikvariati, sem v enem naletela na poštne znamke z Darwinovim likom. Pomislila sem, znamke so prepoznavna stvar, zato bom živali, ki jih je znanstvenik proučeval, upodobila na znamkah. Izdelala sem jih kot freske na lehnjaku, saj je bila Darwinova najljubša znanstvena veja geologija, freska pa - kot tehnika že sama po sebi nosi neko spoštovanje in razmislek.« Tako je nastalo devet kamnitih znamk in globus. Pošta je bila pomembna tudi za Darwina, saj je svoje izsledke redno po drugih ladjah pošiljal v domovino, kjer je, še preden se je po petih letih vrnil, postajal slaven. »Torej teža kamnitih znamk simbolizira tudi težo njegovih spoznanj.« Hkrati je izdala tudi znamke tako imenovane cinderelle (pepelke), to so znamke, ki so sicer od pošte nepriznane, imajo pa seveda velik pomen za izdajatelja.

Sledila je razstava na OŠ Škofja Loka - Mesto, kjer je prav tako na freskah izpostavila predvsem motive fosilov, hkrati pa je spet izdala serijo znamk, takrat že samolepilnih. V letu 2004 je pripravila dve razstavi Potovanje na ladji Beagle, na Inštitutu Jožef Stefan in v Biološkem središču. »Bolj kot galerije so me kot razstavišča zanimale znanstvene in izobraževalne institucije,« razmišlja Šubičeva. »Razstavo na Inštitutu si je ogledal dr. Robert Monro, po poklicu sicer biolog, že nekaj let pa direktor British Councila v Ljubljani, in ne vem, ali je to naključje ali ne, rojen v mestu Shrewsbury, kjer se je rodil tudi Darwin. Te znamke morajo v Veliko Britanijo, mi je dejal.«

Tako se je februarja 2006 s starimi pa tudi z novimi freskami v obliki znamk predstavila na razstavi, ki je bila hkrati otvoritveni dogodek tam tradicionalnega Darwinovega festivala. Spet je izdala znamke, tokrat združeno slovensko-angleško izdajo. Skupna točka je bila magnolija, ki raste pred Darwinovo rojstno hišo, posadil pa jo je njegov oče iz semena, ki ga je prinesel sin s potovanja. Taka magnolija je tudi pred hišo v Poljanah, kjer je Maja preživela svojo mladost. Posadil jo je njen oče Ive. Freska z motivom cveta in lista magnolije naj bi v prihodnje stala v prenovljenem Darwinovem muzeju v Shrewsburyju.

Na tej razstavi je v Maji Šubic prepoznal pravo likovno umetnico tudi direktor biološkega oddelka šole, v katero je hodil tudi Darwin. Povabil jo je, naj naslika fresko večjega formata na eno izmed sten v njihovi šoli. Vmes je Šubičeva dodala nekaj slik v prirodoslovno zbirko Loškega muzeja. Letos, ko so potekala praznovanja ob 200–letnici Darwinovega rojstva, pa je pripravila še dve razstavi v Slovanski knjižnici in v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.

Avgusta letos se je s pomočnikoma, asistentko Tanjo Sokolov Boh in zidarjem Milanom Špičkom, spet podala v Shrewsbury, kjer je na tamkajšnji Darwinovi šoli izdelala veliko fresko. »Na freski je upodobljena ovalna karta sveta, na sredini razdeljena z glavnim poldnevnikom, ki ga na vrhu označuje mladi Darwin z daljnogledom, spodaj pa se konča s svetilnikom, ki stoji v prelivu Beagle, ki ga je odkrila in poimenovala prav odprava, na kateri je bil Darwin. Desno spodaj je ladja Beagle, s katere se kot z Noetove barke usipajo po svetu živali. Na ladji je njen kapitan Fitzroy. Na fresko sem dodala tudi seznam učencev z Darwinovim imenom. Iz tega seznama se usipajo hroščki, desno zgoraj pa je še eno njegovo pismo, v katerem ugotavlja, da bo, len kot je, težko zmogel šolo in vse, česar se je lotil. Seznam in pismo sta poleg številnih drugih dragocenosti last šole.«

Po razstavi v Tehniškem muzeju v Bistri je razstave in dogodke, povezane Darwinom, sklenila z dogodkom prejšnji ponedeljek na Škofjeloškem gradu. Za odprtje razstave je Maja Šubic, tudi velika ljubiteljica glasbe, s pomočjo prijateljev, škofjeloških skladateljev in glasbenikov, pripravila glasbeni koncert. Šest avtorjev je napisalo nove skladbe, vezane za znanstvenika. V okroglem stolpu pa se predstavlja z novimi platni mističnih pokrajin, ki jih je v domišljiji prepotovala z ladjo Beagle. »Zadnjih deset let sem na neki način preživela z Darwinom in ta razstava je zaključek nekega obdobja. Okrogel stolp je tudi simboličen, potovala sem okrog, a se v bistvu sploh nisem nikamor premaknila. Še vedno ostajam sama znotraj sebe, taka kot sem.«

Maja Šubic je zaključila obdobje uspešnih skoraj desetih let, v katerih so se ob načrtovanih razstavah pogosto stvari odvijale kar same po sebi. »Pri meni stvari same potrkajo na vrata, ko je čas, in takrat se potem maksimalno potrudim. Nikoli nisem imela velikih načrtov, le odzivala sem se na zanimanje drugih za moje delo in ga skušala opraviti kar najbolje.« Sicer pa, sorodstvo iz Shrewsburyja je veliko, v nadaljevanju pa se bo lotila Erasmusa, Darwinovega dedka.