Brigadirska sablja ob napredovanju

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 15. maj 2009 / 06:00

Brigadir magister Andrej Osterman, dosedanji poveljnik Poveljstva za podporo in hkrati Vojašnice Kranj, je od srede dalje namestnik poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske. Pred dnevi so ga povišali v čin brigadirja.

Povišali so vas v čin brigadirja, k činu sodi tudi brigadirska sablja. Če je sablja simboličnega pomena, pa vas je nov čin povzdignil v namestnika poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske. Kako ste to sprejeli in se pripravili na novo dolžnost?

»Gre za nadgradnjo nalog v nizu vodstvenih in poveljniških dolžnosti, ki sem jih opravljal do sedaj tako v upravnem delu Ministrstva za obrambo kot Slovenski vojski. To je zame nov vojaški strokovni izziv, za katerega se nenehno pripravljam in mislim, da bom novo dolžnost, ki je hkrati moj osebni izziv, uspešno opravil in izkoristil vse tisto znanje, ki sem jih pridobil tako na civilnem kot na vojaško-strokovnem izobraževanju.«

Zadnje leto ste poveljevali Poveljstvu za podporo, ki je v Vojašnici Kranj. Slišim, da se vas bodo sodelavci spominjali po tem, da ste bili zelo dober motivator. Dolžnost poveljnika Poveljstva za podporo Slovenske vojske ste torej začeli opravljati v času, ko se je bilo treba po predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije vrniti v normalne tokove, tudi vojaške.

»V Vojašnici Kranj je sedež Poveljstva za podporo, če poenostavim, je to poveljstvo za logistiko. Delo z ljudmi in ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov je eden od najpomembnejših temeljev za uspešno delovanje Slovenske vojske, zato jih je potrebno nenehno razvijati. Tako v času predsedovanja kot kasneje je Poveljstvo za podporo v Vojašnici Kranj izvajalo tudi številne druge logistične naloge v podporo enotam Slovenske vojske doma in v različnih mirovnih operacijah po svetu. Naše enote na operacijah kriznega odzivanja v tujini za svoje nemoteno delovanje stalno potrebujejo učinkovito logistično podporo, za kar skrbi tudi Poveljstvo za podporo. Zato prehod v normalne tokove ni predstavljal nobenih težav.

Lahko rečem, da je bilo poveljevanje Poveljstvu za podporo in hkrati poveljevanje Vojašnici Kranj velik strokovni izziv, poleg tega mi je delo v tem okolju tudi veliko osebno pomenilo, ker stanujem v Breznici v občini Žirovnica, ob tem pa sem velik del svojega življenja preživel tudi v Pristavi in Križah v občini Tržič.«

Sočasno s poveljevanjem Poveljstvu za podporo ste bili poveljnik garnizije v Ljubljani. Za Slovenijo je malce specifično, saj po vzoru večine držav nima sedeža garnizije v glavnem mestu. Katere so poglavitne naloge garnizije?

»Naloge garnizij v evropskih mestih so predvsem logistične in protokolarne v smislu izvajanja podpore protokolarnim prireditvam in drugim večjim aktivnostim; na primer garnizija Dunaj je podpirala svetovno nogometno prvenstvo, naše poveljstvo pa je z vozili logistično podpiralo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Poveljniki garnizij se redno letno srečujemo na konferencah, zadnja je bila lani v Pragi, na kateri so poleg mene sodelovali poveljniki garnizij z Dunaja, Berlina, Prage, Bratislave, Budimpešte, itn. Na teh konferencah si izmenjamo tudi nekatere izkušnje. Z našo prisotnostjo veliko prispevamo k mednarodni prepoznavnosti tako Slovenske vojske kot celotne Slovenije.«

Ste bodoči doktor logistike. Pred tem ste končali študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in tudi kasneje magistrirali na tej fakulteti. Bili ste udeleženec vojne za Slovenijo leta 1991, leto poprej ste bili član manevrske strukture narodne zaščite. Je bila osamosvojitev prelomna, da ste se pridružili Slovenski vojski in v njej tudi ostali?

»Vsekakor je bila to moja prelomna odločitev, da sem se pridružil oziroma redno zaposlil v takratnem Pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe RS. Kot zaveden Slovenec sem se zavedal dejstva, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomorem pri graditvi obrambe naše novo nastajajoče države in pri graditvi Slovenske vojske. Veliko znanj sem pridobil v teritorialni obrambi, med drugim sem v takratnem Odredu teritorialne obrambe Tržič.

Kot ste že omenili, sedaj nadaljujem doktorski študij na Fakulteti za logistiko v Celju. Menim, da se mora vsak častnik Slovenske vojske, zlasti pa visok častnik nenehno izobraževati in tako pridobivati nova znanja na civilnem kot na vojaškem področju, kajti le integracija znanj mu daje kompetence, da lahko uspešno opravlja svoje naloge. Skozi moj doktorski študij bom na interdisciplinarni ravni povezal pravnega in logistična znanja in s svojo doktorsko disertacijo doprinesel k nadaljnjemu razvoju Slovenske vojske na logističnem področju.«

Petnajstega maja je Dan Slovenske vojske kot spomin na začetke usposabljanja prvih slovenskih vojakov. Letos smo postali polnoletni, kakšen je rezultat testa zrelosti?

»Slovenska vojska danes Republiko Slovenijo brani zunaj naših meja, saj sodelujemo v številnih operacijah kriznega odzivanja in smo tako pomemben partner v zavezništvu pri ohranjanju mednarodnega miru. Tako se naši pripadniki vsakodnevno dokazujejo v tujini in prav naša prepoznavnost tako doma kot zunaj meja ter uspešno in visoko profesionalno opravljene naloge v tujini so na vsakodnevni test polnoletnosti in zrelosti Slovenske vojske.«

Je dovolj pripadnikov Slovenske vojske v tem trenutku?

»Vedno potrebujemo nove pripadnike, saj je zahteven, hkrati pa dinamičen poklic, ki zahteva stalno rotacijo kadra. Potrebujemo mlade in perspektivne ljudi, predvsem pa tiste, ki jih veseli vojaški poklic. Vrata novim kandidatom za poklicne vojake so vedno odprta …

Ob mojem intervjuju bi tudi izkoristil to priložnost in povabil vse bralke in bralce, naj se nam pridružijo ob Dnevu odprtih vrat v Vojašnici Kranj, ki bo to soboto od 10. do 18. ure. Pokazali vam bomo našo opremo in predstavili delo v vojašnici. Tako boste lahko pobližje spoznali tudi poklic pripadnika Slovenske vojske.«

Že dolga leta ste doma v Breznici pod vznožjem Karavank in ste velik ljubitelj gora. Je to pri vas tisto, čemur rečemo koristno preživljanje prostega časa?

»Že kot otrok sem se pridružil taborniški organizaciji v Križah. To je bilo obdobje, ko sem spoznaval lepote hribov in zato še danes rad zahajam v gore.«