Jera dala že sto ton mleka

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 19. januar 2008 / 06:00

Na kmetiji Mateja Purgarja v Podbrezjah imajo kravo Jero, ki je doslej dala že sto ton mleka.

Podbrezje - V Sloveniji ni veliko krav s tako visoko življenjsko mlečnostjo. Po podatkih iz kataloga, ki so ga izdali ob lanski razstavi goved črno-bele pasme, jih je bilo junija devetindvajset. Ob koncu minulega oz. v začetku letošnjega leta so mejo sto ton mleka presegle še tri črno-bele krave na Gorenjskem, med njimi tudi krava Jera iz hleva Mateja Purgarja v Podbrezjah. Jera je potomka nizozemskega bika Gratona in domače krave Judi, ki je v življenjski dobi tudi dala več kot 75 tisoč ton mleka in je bila prva v hlevu z dnevno mlečnostjo nad 60 kilogramov. Ko gospodar Matej našteva Jerine značilnosti, kot slabo lastnost omeni njene težave s plodnostjo oz. brejostjo in precej dolgo obdobje med telitvami. Telila je le sedemkrat in »povrgla« tri bikce in štiri teličke, dve med njimi sta bili potem tudi bikovski materi z zelo visoko mlečnostjo. Jerine dobre lastnosti so visoka mlečnost, ki je v obdobju med dvema telitvama znašala tudi 20 tisoč kilogramov, lepo oblikovano in dobro »pripeto« vime, ki je pogoj za visoko mlečnost, pa tudi odpornost zoper bolezni, ki se kaže v tem, da je doslej le enkrat imela vnetje vimena. Ob zadnji kontroli »proizvodnosti« je še dala trideset litrov mleka na dan, a ko bo dnevna količina padla pod ekonomsko mejo, jo bodo zaradi težav z brejostjo dali v zakol. V hlevu je še pet krav z več kot 50 tisoč kilogramov mleka v življenjski dobi, povprečje, ki ga dosegajo v čredi, pa se giblje okrog 45 tisoč kilogramov.

Na Purgarjevi kmetiji, po domače se reče Pr' Aleš, obdelujejo trideset hektarjev lastne in najete zemlje, imajo pa še devet hektarjev gozda. Redijo 85 govedi, od tega 45 krav molznic črno-bele pasme, ki so lani v standardni laktaciji (305 dni) dale povprečno 9.500 kilogramov mleka. Za prirejo mleka imajo 370 tisoč kilogramov kvote, ki je že postala premajhna. Vse mleko prodajo preko Govedorejskega poslovnega združenja v Italijo. »Odkupna cena bi se glede na podražitve reprodukcijskega materiala morala zvišati vsaj na štirideset centov za kilogram,« meni gospodar Matej, po izobrazbi diplomirani inženir zootehnike, ki je tudi prepričan, da so perspektiva slovenskega kmetijstva večje kmetije. V tujini se kmetije, ki redijo po sto krav, združujejo v večje in s tem dosegajo tudi večjo storilnost in boljšo ekonomičnost. Pri Purgarju so v zadnjih petnajstih letih povečali število goved z 20 na 85, za nadaljnjo širitev in razvoj na utesnjeni lokaciji nimajo prostorskih možnosti, ob dobro razvitem kmetijstvu v vasi pa za to tudi ni na razpolago zemljišč.