Papirničarji ostajajo optimisti

Čeprav pri proizvodnji papirja ne bodo doseženi pričakovani rezultati, pa poslovni rezultati papirničarjev ne bodo slabi.

Bled – V sredo in četrtek je v hotelu Golf potekalo 10. srečanje slovenskega papirništva, ki mu je sledil še 33. mednarodni letni simpozij Društva inženirjev in tehnikov papirne industrije Slovenije, na katerem so predavatelji iz uglednih evropskih ustanov PaperPlus, FEFCO in CEPI z aktualnimi prispevki privabili mednarodni avditorij. Dogodek je odprl s svojim nagovorom in pregledom poslovanja panoge predsednik Združenja za papirno in papirno-predelovalno industrijo Branko Rožič, ki je ugotavljal, da papirničarjev, proizvajalcev celuloze, papirja in izdelkov iz papirja pri nas letos recesija, o kateri se veliko govori doma in v svetu, ni bistveno prizadela. Podatki namreč kažejo, da je sicer zaradi padca izvoza najbolj prizadeta proizvodnja samega papirja, proizvajalci valovitega kartona pa beležijo celo rast. Anketa med proizvajalci kaže, da papirničarji ostajajo zmerni optimisti, saj dobre rezultate pričakujejo v dobri tretjini podjetij, zelo dobre na eni strani ter slabe na drugi pa v petini podjetij. Ker se poraba papirja in izdelkov iz papirja še vedno povečuje za slabe štiri odstotke letno, je to dobra osnova za razmišljanja o nadaljnjem razvoju, saj po dodani vrednosti na zaposlenega s tretjino evropskega povprečja še močno zaostajamo.

Zelo zanimivi so bili tudi podatki o povpraševanju po lesu in o sečnji v gozdovih. Poraba lesa se povečuje, vendar se ga v Evropi poseka znatno manj, kot znaša naravni prirastek. V državah članicah nekdanje EU 15 je delež poseka v prirastku med 60 in 80 odstotki, v novih članicah EU med 50 in 60 odstotki, Slovenija pa je s 35 odstotki med državami z najmanjšim deležem. Lesna zaloga je ocenjena na 300 milijonov kubičnih metrov, letni prirast pa na 7,6 milijona kub. metrov. Izvoz in uvoz lesa sta v Sloveniji približno uravnotežena, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je možen in potreben dodaten posek milijona kubičnih metrov lesa letno, ki bi bil gospodarski in tudi politični izziv.

Sicer pa so, poleg številnih strokovnih predavanj, jubilejno 10. srečanje izrabili tudi za podelitev nagrad za posebne dosežke na področju papirništva, pri čemer naj omenimo Terpinčevo nagrado (poimenovano po Fidelisu Terpincu, slovenskemu veleindustrialcu, ki je postavil temelje strojnemu izdelovanju papirja na slovenskih tleh), ki jo je dobil prof. Božo Iglič. Predstavili so tudi monografijo Papirništvo na Slovenskem ter zgibanko Papir je in!, namenjeno osnovnošolcem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 19. november 2012 / 07:00

Brez dvoma dober Dvom

Druga letošnja premiera Prešernovega gledališča z naslovom Dvom je v času ponovnega preizpraševanja vrednot aktualna bolj kot kdajkoli.

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 9. junij 2010 / 07:00

Izseljenci igrajo v Sloveniji

Na gostovanje v Slovenijo prihaja slovenska gledališka skupina Naš dom iz San Justa v Argentini. Slovenski ljubitelji gledališča so pod vodstvom režiserja Blaža Mikliča postavili na...

Mularija / sreda, 9. junij 2010 / 07:00

Največ ´zajčkov´ v Besnici

Petošolci s podružnične šole Besnica so regijski zmagovalci tekmovanja za najbolj čiste zobe.

Prosti čas / sreda, 9. junij 2010 / 07:00

Poletna kozmetika in ličila

Potrebe naše kože se v vročih poletnih dneh razlikujejo od tistih pozimi, zato je pomembno, da so vaši negovalni produkti ter nega prilagojeni poletnemu času.

Kronika / sreda, 9. junij 2010 / 07:00

Poljak padel v globel

Med vračanjem s Prisanka je v nedeljo na brezpotje zašel par poljskih planincev. Moški je pri tem padel sedemdeset metrov nižje in se smrtno ponesrečil.

Zanimivosti / sreda, 9. junij 2010 / 07:00

Anketa: Ceste so obupne

Na srečanju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem v Bohinju so ga župani alpskih občin opozorili predvsem na slabe prometne povezave v teh krajih. O dotrajanih cestah v Bohinju pa so na zadnji seji gov...