Praznovanje čezmejnega prijateljstva

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Tržič / sreda, 14. avgust 2024 / 07:27

Da je prijateljstvo med narodi, njihovo povezovanje in sodelovanje še kako živo, priča letošnja izvedba jubilejnega dvajsetega EU plesa brez meja, ki je privabil številne posameznike tako s slovenske kot tudi avstrijske strani.

Ljubelj – Na vrhu prelaza Ljubelj sta Občina Tržič in Mestna občina Borovlje pripravili jubilejni dvajseti EU ples brez meja. Dogodek je srečanje ljudi z obeh strani Karavank, ki jih je nekoč ločevala državna meja, in dokazuje, da sodelovanje in prijateljstvo presegata formalne okvire ter živita v srcih ljudi. Podžupanja Občine Tržič Metka Gaberc je v svojem nagovoru poudarila pomen prijateljstva, ki že dvajset let združuje ljudi z obeh strani Karavank. »Letos praznujemo dvajseti sejem na Starem Ljubelju, kar pomeni, da ta dogodek dobiva že lepo tradicijo,« je dejala. Poudarila je, da kljub geografskim preprekam, kot so Karavanke, skupnost ohranja pristne stike, ki jih krepi članstvo v Evropski uniji. Izrazila je upanje, da prijateljstvo narodov, ki je ena ključnih idej evropskega povezovanja, nikoli ne usahne, saj so vrednote, potrebe in želje ljudi na obeh straneh podobne.

Na dogodku so svečano odprli tudi Zvon prijateljstva, katerega pobudnik je bil Herbert Guttenbrunner iz Kotmare vasi. Guttenbrunner je dejal, da je bila ta ideja uresničena zahvaljujoč sodelovanju sosednjih partnerskih občin, Borovelj in Tržiča. »Borovlje so prispevale zvonove, Tržič pa ogrodje. Iskrena hvala,« je povedal, podžupanja Občine Tržič pa je dejala še, naj ta zvon čim večkrat zazvoni v duhu dobrih misli in pozitivnih želja.

Obiskovalce, ki se jih je na vrhu starega prelaza Ljubelj zbralo res lepo število, je nagovoril tudi župan Občine Borovlje Ingo Appe, ki je izrazil zadovoljstvo nad dolgoletnim praznovanjem prijateljstva med Tržičem in Borovljami.

Deset let v koči

Med zaslužnimi za organizacijo praznovanja prijateljstva, EU plesa brez meja, je vsekakor tudi lastnik koče dr. Mirko Silvo Tischler, odvetnik in tolmač iz Celovca, ki sledi ideji pokojnega Dušana Korena, prvega lastnika obnovljene koče na Ljubelju. Tischler je zaznamoval tudi prvo okroglo obletnico v koči – lastnik je namreč že deset let. »Pred desetimi leti sem kupil kočo, ampak bolj kot to je pomembna dvajsetletnica plesa brez meja. Na to smo res ponosni, ob sebi imam super ekipo družine Kavčič, ki res poskrbi za vse od a do ž. Ponosni in veseli smo ter upamo, da bo naslednjih dvajset let še naprej tako uspešnih,« je dejal Tischler in dodal, da je srečen, da so lahko s skupnimi močmi ustvarili dogodek, ki simbolizira pristno prijateljstvo.

Program dogodka je vključeval dvojezično bogoslužje, kjer sta sveto mašo darovala župnik iz Loma Silvo Novak in stalni diakon v Borovljah Herman Kelih, zbrane pa sta nagovorila tudi Birgit Mair-Markart, zvezna izvršna direktorica Društva za varstvo narave, in Alois Lang, predstavnik Nacionalne kontaktne točke projekta Zeleni pas. Za glasbeno vzdušje so poskrbeli Osvajalci in orkester Glasbene šole Bučar.

Jota, ričet, štruklji ...

Iz koče je na ta dan dišalo po tradicionalnih jedeh, ki so jih tisti, ki pogosto zahajajo v planine, dobro vajeni. Med najbolj priljubljenimi je bila kakopak jota, pa tudi ričet in klobasa, pozabili pa niso niti na tiste, ki radi posežejo po nečem bolj sladkem. Med obiskovalci je bilo tako mogoče vsepovsod opaziti tudi mamljive štruklje. Dogodka se je udeležil tudi Felizian Ibounig iz Sel: »Na prireditev smo prišli iz avstrijske smeri. To je naša prva udeležba na tem dogodku. Moram priznati, da sem prijetno presenečen nad velikim številom ljudi in prijetnim vzdušjem. Lepo je videti, da se ljudje z različnih koncev povezujemo in skupaj praznujemo,« je dejal in dodal, da se mi zdi kot koroškemu Slovencu tovrstno povezovanje še posebno pomembno, saj ohranja in krepi skupne korenine in kulturo. Silva Velik iz Celovca pa je dejala: »Za EU ples brez meja sem slišala že večkrat, vendar nikoli nisem imela priložnosti priti. Letos sem se odločila, da se ga udeležim, in vesela sem, da sem tukaj, saj je vzdušje izjemno. Pa tudi nasploh je ideja povezovanja narodov, kar ni bilo vedno samoumevno, odlična – najboljša ideja v času nemirov, ko potrebujemo sožitje in prijateljstvo.«