Mlade pestita stanovanjska in zaposlitvena negotovost

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Slovenija / torek, 13. avgust 2024 / 11:21

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. Namenjen je razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi. O izzivih in težavah, s katerimi se srečujejo mladi v Sloveniji, smo se pogovarjali z Niko Kern, predsednico Kluba študentov Kranj.

Kranj – V Sloveniji se število mladih, starih med 15 in 29 let, po podatkih republiškega statističnega urada zmanjšuje. Na začetku letošnjega leta jih je bilo 318.652 ali 29,3 odstotka manj kot leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je bil največji prav v letu osamosvojitve, 22,5-odstoten, najmanjši predlani, 14,6-odstoten, letos pa je znašal 15 odstotkov.

Skoraj polovica prebivalcev, starih med 20 in 24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje, uspešno pa ga je zaključilo 16.629 oseb. Največji delež moških je diplomiral na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, medtem ko je bil med diplomantkami delež največji na področju poslovnih in upravnih ved ter prava.

V Sloveniji je bila lani med mladimi, starih med 15 in 24 let, stopnja delovne aktivnosti 32,6-odstotna, kar je bilo nekoliko pod povprečjem Evropske unije. »Po registrskih virih je bilo decembra lani v Sloveniji 941.292 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 135.533 mladih, starih med 15 in 29 let,« so navedli na statističnem uradu. Po podatkih za leto 2023 so se mladi v Sloveniji od staršev odselili povprečno pri 29,1 leta, s starši pa je lani živelo 60,4 odstotka mladih, starih med 18 in 34 let.

Ovire na poti do osamosvojitve

Po besedah predsednice Kluba študentov Kranj Nike Kern ima življenje mladih v Sloveniji tako pozitivne kot negativne plati. »Na eni strani imamo kakovostno in brezplačno izobraževanje ter zdravstvene storitve. Na drugi strani pa se srečujemo z izzivi, kot sta negotovost na trgu dela in stanovanjska problematika, ki onemogočata dolgoročno stabilnost in osamosvojitev. Kljub dobrim osnovam je še vedno precej področij, ki bi jih morali izboljšati,« je poudarila Kernova.

Ob tem meni, da je izobraževalni sistem v Sloveniji zelo dostopen in omogoča pridobitev širokega spektra znanj in veščin. »Vendar pa ni dovolj usklajen s potrebami delovnega trga, kar mladim še dodatno otežuje prehod od izobraževanja k redni zaposlitvi,« je dejala.

Pritiski družbenih norm

Kot eno največjih težav je navedla dostopnost stanovanj, saj so cene nepremičnin in najemnine izredno visoke, zaradi česar se nenehno povečujejo starost, pri kateri se mladi lahko odselijo na svoje. Poleg tega se mladi srečujejo s težavami pri iskanju zaposlitve in različnimi negotovostmi glede prihodnosti. »Pritiski družbenih norm, težave z duševnim zdravjem in občutek izolacije so v zadnjih letih postali resen problem, še posebno zaradi digitalizacije. Ta nam je omogočila številne priložnosti, a kljub temu oslabila medsebojne odnose. Na področju duševnega zdravja bi bilo treba zagotoviti hitrejšo in dostopnejšo pomoč,« je opozorila.

Kot pravi Kernova, obstaja v Sloveniji veliko programov, subvencij, štipendij in pobud, ki mladim zelo olajšajo življenje. »Vendar se pogosto zdijo premalo prilagodljivi na hitro spreminjajoče se razmere.«

Več praktičnega učenja

Mladi si po besedah Kernove želijo predvsem boljših pogojev za prehod v odraslo življenje. »V šolah bi bilo koristno spodbujati več praktičnega učenja in povezovanja s potrebami delodajalcev, namesto da se osredotočamo na nepotrebna znanja in učenje na pamet. Prav tako bi morali v šolah bolj spodbujati samostojno razmišljanje, kar bi nam pomagalo pri razvijanju lastnih idej,« je prepričana sogovornica.

Na vprašanje, ali mladi vidijo več priložnosti v tujini kot v Sloveniji, je Kernova odgovorila: »Včasih se zdi, da so pogoji v tujini boljši zaradi višjih plač, več kariernih priložnosti in boljšega izobraževanja. Vendar ni vse zlato, kar se sveti. Tudi tujina ima svoje izzive, kot so visoki življenjski stroški in prilagajanje novemu okolju.« Dodala je še, da Slovenija ponuja socialno varnost, kakovostno izobraževanje in brezplačen zdravstveni sistem, poleg prelepe narave ter bližine družine in prijateljev. »Tehtanje med tema dvema možnostma je osebna odločitev, kjer mora vsak sam ugotoviti, kaj mu bolj ustreza.«