Kot je pojasnil direktor DOPPS-a in začetnik nacionalnega popisa dr. Damijan Denac, je bela štorklja vrsta, ki ima koristi od podnebnih sprememb. »Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna.« / Foto: Gorazd Kavčič

Štorkelj je na Gorenjskem vedno več

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je že šestindvajsetič zapored pripravilo popis bele štorklje. Letošnje leto je presenetilo z novimi rekordi: zabeležili so največ gnezdečih parov in največ poletelih mladičev bele štorklje doslej; tudi na Gorenjskem.

»Novo leto, novi rekordi,« so iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) zadovoljno sporočili rezultate letošnjega popisa bele štorklje, že 26. zapored. »Zabeležili smo največ gnezdečih parov in največ poletelih mladičev bele štorklje doslej!«

Že lani so nas krilate sosede prijetno presenetile z rekordno zasedenostjo gnezd, pravijo, saj je pri nas gnezdilo kar tristo parov. Letos so padli novi rekordi, ne le pri zasedenosti gnezd, temveč tudi v številu poletelih mladičev.

»Pri nas je gnezdilo 311 parov, iz naših gnezd pa je poletelo rekordnih 673 mladičev. Nazadnje smo največji gnezditveni uspeh zabeležili leta 2020, ko je poletelo 596 mladičev – letos jih je poletelo kar 77 več!«

Opazili so tudi, da so se letos številne štorklje vrnile iz prezimovališč prej, kot je običajno. »Prva gnezda so bila tako zasedena že v prvi polovici februarja, običajno pa se štorklje vrnejo v marcu, večji del v drugi polovici. Številni pari so tako zelo hitro začeli gnezditi, njihovi mladiči pa so poleteli tudi dva do tri tedne prej kot običajno.«

Dobro jim gre tudi na Gorenjskem

Belo štorkljo poznamo kot tradicionalno gnezdilko Pomurja, svoj areal pa je v zadnjih letih razširila proti zahodu in danes najdemo kar nekaj gnezd tudi na Gorenjskem, so pojasnili na društvu za opazovanje ptic. »Leta 1999, ko smo začeli popis, je bilo na Gorenjskem le eno gnezdo, lani smo jih zabeležili že 18. Najbolj severozahodno gnezdo ostaja tisto na smreki na Bledu. Zanj so prostovoljci DOPPS-a letos namestili po meri narejen podstavek. Štorklji sta gnezdo zasedli, a mladičev žal ni bilo,« je povedala Urša Gajšek iz DOPPS-a.

Sicer pa so na Gorenjskem letos zabeležili dv­ajset gnezdečih parov bele štorklje, kar je največ do zdaj. Poletelo je 34 mladičev; povprečje poletelih mladičev na par je letos manjše, kot je slovensko povprečje,« je pojasnila. Nekaterim gnezdom na Gorenjskem je tudi letos zagodlo deževno vreme v maju, zato je nekaj mladičev poginilo, je še povedala. To se je na primer zgodilo na Olševku, kjer so se izvalili štirje mladiči, poletel pa en sam, na Šutni, kjer so se izvalili trije, poletel pa eden, in v Žabnici, kjer je prav tako poletel le eden od sicer dveh izvaljenih mladičev.

»Kljub nesrečni usodi nekaterih mladičev so nas na popisu na Gorenjskem vseeno pričakala tudi res polna gnezda. Po štirje mladiči so poleteli na primer iz gnezd v Tenetišah in Komendi,« je še pojasnila.

Zanimive zgodbe s terena

»Med popisom nas je v Komendi pričakalo prazno gnezdo. Mladiči so bili namreč že tako veliki, da so poleteli nekaj dni prej, kot običajno poletijo v Sloveniji. O številu mladičev smo se zato morali pozanimati pri domačinih, ki jih vestno spremljajo,« je opisala eno od zanimivih gorenjskih izkušenj.

In še prigoda iz Cerkelj: »Desetega julija je iz gnezda v Cerkljah med negovanjem perja padel eden izmed dveh mladičev. Varuhi bele štorklje so to opazili na kameri in takoj obvestili DOPPS. Z mladičem je bilo vse v najlepšem redu. Noč je preživel na nižji strehi pod budnim očesom staršev. Naslednje dopoldne, ko smo gnezdo obiskali in preverili stanje, pa sta oba mladiča skupaj s starši prvič poletela na bližnji travnik.«

Kot so še povedali na DOPPS-u, je na Gorenjskem pet gnezd opremljenih s kamerami; spremljati jih je mogoče na povezavi https://storklje.poglej.info/.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sobota, 2. december 2017 / 20:04

Obrana Obranca

Državni zbor je po mnenju nekaterih nekdanjih ustavnih sodnikov in pravnikov z začetkom spreminjanja ustave zaradi financiranja osnovne šole izigral ustavno sodišče. Razprava je pokazala, da je to...

Objavljeno na isti dan


Volitve 2019 / torek, 16. september 2014 / 12:02

Vedno Boštjan Trilar

Ste morda v zadnjih dneh prek spleta skušali izvedeti kaj o kranjskih županskih kandidatih in ste na Googlu odtipkali Janez Černe, Zoran Stevanovič, Barbara Gunčar ...? Ne glede na poizvedovanje, s...

Zanimivosti / torek, 16. september 2014 / 12:02

Raslo dobro, spravilo težavno

Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je v petek pripravil srečanje pridelovalcev koruze. Pet naključno izbranih udeležencev smo vprašali, kakšna je letos kmetijska letina in kako občutijo posle...

Slovenija / torek, 16. september 2014 / 11:56

Gorenjskiglas.si med spletnimi prvaki

Kranj – Spletno stran Gorenjskega glasa so opazili tudi v okviru projekta WEBSI Spletni prvaki, v okviru katerega so tretje leto zapored izpostavili in nagradili najboljše digitalne projekte v Slov...

Kranj / torek, 16. september 2014 / 11:53

Nakazilo za vodovod Bašelj–Kranj

Kranj – Mestna občina Kranj je prejšnji teden od države prejela nakazilo v višini 107.780,15 evra po 4. zahtevku za projekt gradnje vodovoda Bašelj–Kranj. Kot pojasnjujejo na kranjski občini, je iz...

Škofja Loka / torek, 16. september 2014 / 11:52

Zaradi gradnje več zapor na cestah

Škofja Loka – Zaradi gradnje komunalne infrastrukture bo septembra in oktobra na območju Škofje Loke več cestnih zapor. Na Trnju bo zapora cest podaljšana do 30. oktobra, zapore bodo urejene po eta...