Prostovoljcev več, opravljenih ur manj
Po uradnih evidencah je na Gorenjskem lani blizu 12 tisoč prostovoljcev opravilo skoraj 453 tisoč ur prostovoljnega dela.
Kranj – Glede na skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2023, s katerim se je pred kratkim seznanila tudi vlada, je na Gorenjskem število prostovoljcev s predlanskih 9885 lani naraslo na 11777. Opravili so 452.699 prostovoljnih ur, kar je nekoliko manj kot predlani, ko jih je bilo 480.633. Povprečno število opravljenih ur na prostovoljca je lani znašalo 38,4. Na Gorenjskem je bilo lani vpisanih 135 prostovoljskih organizacij in 28 organizacij s prostovoljskim programom.
Kot je razvidno iz poročila, je v Sloveniji lani 206.845 prostovoljcev opravilo blizu 8,1 milijona ur prostovoljskega dela. Ocenjena vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji je znašala dobrih 79,5 milijona evrov. Poročilo o prostovoljskem delu je oddalo 2218 prostovoljskih organizacij in 268 organizacij s prostovoljskim programom, kar je nekoliko več kot predlani. Število prostovoljcev, vodenih v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, pa se je nekoliko zmanjšalo – bilo jih je 19.261 manj kot predlani, manjši pa je bil tudi obseg prostovoljnega dela, saj so ga opravili blizu 1,2 milijona ur manj kot leto prej.
Čeprav zbirni podatki za lani na državni ravni kažejo upad prostovoljcev in opravljenih ur, pa ti podatki po pregledu poročila in povratnih informacij prostovoljskih organizacij ne odražajo dejanskega stanja, so prepričani na vladi. »Poročilo vključuje uradne podatke o organiziranem prostovoljskem delu, ki ga posamezniki opravljajo redno in najmanj 24 ur letno v okviru prostovoljskih organizacij. Ne zajema pa prostovoljstva v organizacijah, ki niso vpisane v vpisnik, ali prostovoljskega dela, ki ga posamezniki opravljajo manj kot 24 ur letno. Prav tako niso vključene manjše prostovoljske akcije. Zato ocenjujemo, da je dejanski obseg prostovoljskega dela v Sloveniji bistveno večji, kot ga zajemajo uradne evidence.« Navedli so še, da je bilo v mesecih, ko je Slovenija stopila skupaj za pomoč prizadetim v poplavah, vodenje evidenc in poročanje o prostovoljskem delu postavljeno na stranski tir, poleg tega pa je bilo veliko neorganiziranega prostovoljstva, ki ni vključeno v uradno statistiko.