Analiza

Najbolj vroča tema te dni na Gorenjskem ni vročinski val, ampak dokument z naslovom Presoja umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor – primerjava potencialnih lokacij z urbanističnega in ekonomskega vidika. Izvedena primerjalna analiza naj bi končala že večletno mukotrpno iskanje primerne lokacije za novo regijsko splošno bolnišnico s 600 bolniškimi posteljami, ki naj bi pripomogla k dvigu splošne ravni zdravstvenega varstva v regiji, sredstva zanjo pa so zagotovljena v okviru nacionalnega razvojnega programa do leta 2032. Svojo lokacijo je prva ponudila Radovljica, kasneje se je s svojim predlogom odzval še Kranj, medtem ko na Jesenicah že vseskozi obstaja prepričanje, da mora regijska bolnišnica (o)stati pri njih.

Že marca, ko je ministrstvo za zdravje naročilo omenjeno presojo, smo lahko z veliko gotovostjo napovedali, da bodo z rezultati presoje zadovoljni samo v tisti občini, katere ponujena lokacija bo ocenjena najbolje, v preostalih dveh »poraženih« občinah pa bodo razočarani. Kljub temu pa nismo pričakovali, da bo odziv slednjih tako buren. Če so do sedaj občine kandidatke v procesu izbire najboljše lokacije za bolnišnico še sodelovale z rokavicami na rokah, so te zdaj odvrgle.

Kot slišimo, je bilo precej napeto že minuli ponedeljek, ko so rezultate analize predstavili županom vseh treh občin. Vprašanja so menda kar deževala, odgovori izdelovalca analize pa so bili bolj skopi oziroma nezadostni. V naslednjih dneh so se v javnosti vrstili očitki kranjskega in jeseniškega župana o nestrokovnosti analize, ki da jo je nujno treba popraviti, medtem ko je bil njun radovljiški kolega v javnih komentarjih razumljivo nekoliko bolj zadržan in je predvsem poudarjal prednosti lokacije v Radovljici. Na Jesenicah, ki so jih iz analize kar izločili, so se občinski svetniki celo sestali na izredni seji in med drugim sklenili, da ministrstvo za zdravje zaradi diskriminatorne obravnave prijavijo Komisiji za preprečevanje korupcije ter Varuhu človekovih pravic, župan pa je občane pozval k podpisu spletne peticije o nestrinjanju z analizo.

Čeprav je analiza nastajala več mesecev, se je težko znebiti občutka, da je bila narejena na hitro in nekako na silo. Očitkov o metodološki spornosti in nepravilnostih je veliko. Zastavlja se vprašanje, ali bo ministrstvo za zdravje pred sprejemom končne odločitve o najustreznejši lokaciji morda povprašalo še za »drugo mnenje«. Kar bo spet vzelo nekaj časa, tega pa bo počasi že začelo primanjkovati. Državna sredstva za gradnjo bolnišnice je namreč treba počrpati do leta 2032, priprava dokumentacije za izvedbo projekta pa bo dolgotrajna.

Komentarji (1)

Srečko Erznožnik

Ob razpravah o lokaciji nove gorenjske bolnišnice naj opozorim na argument, ki ga v analizi ministrstva za zdravje ni zaslediti, pa bi moral biti upoštevan. Pri tem mislim na prebivalce območja UE Škofja Loka, ki v sedanjih razmerah, ko je bolnišnica na Jesenicah, zaradi oddaljenosti povzročajo precejšen odliv bolnikov iz regije v Ljubljano. Ta del regije je izključen iz analize, kot da ne obstaja. Eden od ciljev novogradnje je razbremenitev ljubljanskega kliničnega centra. Iz tega razloga je potrebno novo bolnišnico locirati čim bližje škofjeloškemu območju, sicer se odliv s spodnjega konca Gorenjske v Ljubljano ne bo zmanjšal. Bolj, ko bo bolnišnica postavljeno severno, več bomo še naprej hodili v Ljubljano. Odliv je močan tudi s kranjskega območja. Okrog 40% bolnišničnih storitev za prebivalce regije namreč opravijo v Ljubljani. Jesenice so Ločanom, Poljancem in Selčanom pač od rok. Zdi se mi napačno, da občine spodnjega konca niso vključene v razprave, čeprav se lokacija bolnišnice tiče tudi njih. Če niso bili vključene v splošno razpravo, sem prepričan, da bi se morale oglasiti samoiniciativno. Dobrih 20% prebivalcev regije bi zato bilo hvaležno, če se vodstva vseh štirih občin oglasijo in se zavzamejo za rešitev, po kateri bodo upoštevane tudi njihove potrebe po najbližjem dostopu do bolnišničnih storitev. Časa ni več veliko!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 18. september 2018 / 19:53

Kdo bi bili župani v gorenjskih mestih

Kdo bodo kandidati za župane v večjih gorenjskih občinah? V nekaterih strankah in listah kandidature še tehtajo.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 23. avgust 2016 / 13:00

Utrip Pisane Loke

V polnem teku je festival Pisana Loka, ki s kulturno-družabnimi prireditvami 'barva' ulice, za hitrejši utrip mesta skrbijo številni kakovostni koncerti, nastop Noctiferie pa ima nov termin, 3. septem...

Kultura / torek, 23. avgust 2016 / 13:42

V Tržiču je t'ko, da se rad' govori

V premiernem gledališko-folklornem večeru bosta igralca Kulturnega društva Kruh Križe Jana Kus in Slavko Bohinc v starem narečnem jeziku obudila nekaj poglavij iz krajevne zgodovine, pridružili se jim...

Slovenija / torek, 23. avgust 2016 / 13:36

Monografija o koči na Kredarici

Kredarica je zgodba o vztrajnosti, je v zaključku monografije o Triglavskem domu zapisal Tomaž Willenpart, predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica, ki je ob 120-letnici Triglavskega doma izdal...

Zanimivosti / torek, 23. avgust 2016 / 13:35

Predtrški župani

Da je bil Predtrg že od nekdaj samostojna občina (prvič okoli leta 1500), smo že omenili. Žal ni podatkov o županih, ki so občino zastopali v starejših časih. Znani pa so nepopolni podatki...

Šenčur / torek, 23. avgust 2016 / 13:29

Prometna varnost v Šenčurju

V današnji anketi je sodelovalo 117 prebivalcev Šenčurja in okolice. Od pomladi naprej je pred domom krajanov v Šenčurju vsako tretjo soboto v mesecu manjša tržnica, na kateri se predstavljajo doma...