Analiza

Najbolj vroča tema te dni na Gorenjskem ni vročinski val, ampak dokument z naslovom Presoja umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor – primerjava potencialnih lokacij z urbanističnega in ekonomskega vidika. Izvedena primerjalna analiza naj bi končala že večletno mukotrpno iskanje primerne lokacije za novo regijsko splošno bolnišnico s 600 bolniškimi posteljami, ki naj bi pripomogla k dvigu splošne ravni zdravstvenega varstva v regiji, sredstva zanjo pa so zagotovljena v okviru nacionalnega razvojnega programa do leta 2032. Svojo lokacijo je prva ponudila Radovljica, kasneje se je s svojim predlogom odzval še Kranj, medtem ko na Jesenicah že vseskozi obstaja prepričanje, da mora regijska bolnišnica (o)stati pri njih.

Že marca, ko je ministrstvo za zdravje naročilo omenjeno presojo, smo lahko z veliko gotovostjo napovedali, da bodo z rezultati presoje zadovoljni samo v tisti občini, katere ponujena lokacija bo ocenjena najbolje, v preostalih dveh »poraženih« občinah pa bodo razočarani. Kljub temu pa nismo pričakovali, da bo odziv slednjih tako buren. Če so do sedaj občine kandidatke v procesu izbire najboljše lokacije za bolnišnico še sodelovale z rokavicami na rokah, so te zdaj odvrgle.

Kot slišimo, je bilo precej napeto že minuli ponedeljek, ko so rezultate analize predstavili županom vseh treh občin. Vprašanja so menda kar deževala, odgovori izdelovalca analize pa so bili bolj skopi oziroma nezadostni. V naslednjih dneh so se v javnosti vrstili očitki kranjskega in jeseniškega župana o nestrokovnosti analize, ki da jo je nujno treba popraviti, medtem ko je bil njun radovljiški kolega v javnih komentarjih razumljivo nekoliko bolj zadržan in je predvsem poudarjal prednosti lokacije v Radovljici. Na Jesenicah, ki so jih iz analize kar izločili, so se občinski svetniki celo sestali na izredni seji in med drugim sklenili, da ministrstvo za zdravje zaradi diskriminatorne obravnave prijavijo Komisiji za preprečevanje korupcije ter Varuhu človekovih pravic, župan pa je občane pozval k podpisu spletne peticije o nestrinjanju z analizo.

Čeprav je analiza nastajala več mesecev, se je težko znebiti občutka, da je bila narejena na hitro in nekako na silo. Očitkov o metodološki spornosti in nepravilnostih je veliko. Zastavlja se vprašanje, ali bo ministrstvo za zdravje pred sprejemom končne odločitve o najustreznejši lokaciji morda povprašalo še za »drugo mnenje«. Kar bo spet vzelo nekaj časa, tega pa bo počasi že začelo primanjkovati. Državna sredstva za gradnjo bolnišnice je namreč treba počrpati do leta 2032, priprava dokumentacije za izvedbo projekta pa bo dolgotrajna.

Komentarji (1)

Srečko Erznožnik

Ob razpravah o lokaciji nove gorenjske bolnišnice naj opozorim na argument, ki ga v analizi ministrstva za zdravje ni zaslediti, pa bi moral biti upoštevan. Pri tem mislim na prebivalce območja UE Škofja Loka, ki v sedanjih razmerah, ko je bolnišnica na Jesenicah, zaradi oddaljenosti povzročajo precejšen odliv bolnikov iz regije v Ljubljano. Ta del regije je izključen iz analize, kot da ne obstaja. Eden od ciljev novogradnje je razbremenitev ljubljanskega kliničnega centra. Iz tega razloga je potrebno novo bolnišnico locirati čim bližje škofjeloškemu območju, sicer se odliv s spodnjega konca Gorenjske v Ljubljano ne bo zmanjšal. Bolj, ko bo bolnišnica postavljeno severno, več bomo še naprej hodili v Ljubljano. Odliv je močan tudi s kranjskega območja. Okrog 40% bolnišničnih storitev za prebivalce regije namreč opravijo v Ljubljani. Jesenice so Ločanom, Poljancem in Selčanom pač od rok. Zdi se mi napačno, da občine spodnjega konca niso vključene v razprave, čeprav se lokacija bolnišnice tiče tudi njih. Če niso bili vključene v splošno razpravo, sem prepričan, da bi se morale oglasiti samoiniciativno. Dobrih 20% prebivalcev regije bi zato bilo hvaležno, če se vodstva vseh štirih občin oglasijo in se zavzamejo za rešitev, po kateri bodo upoštevane tudi njihove potrebe po najbližjem dostopu do bolnišničnih storitev. Časa ni več veliko!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / četrtek, 3. september 2015 / 15:39

Bralnica z domačima avtoricama

Zadnjih deset dni avgusta je na vrtu Sokolskega doma delovala Bralnica, že drugič to poletje. Enega od dogodkov je pripravila Marinkina knjižnica, ki je k besedi povabila dve domači pisateljici, Marij...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

Pred leti sem imela dve dobri sodelavki, s katerima sem se zelo dobro razumela, onidve pa druga o drugi nista imeli lepega mnenja. Nista se sicer prepirali, dostikrat pa sta v družbi drugih ko...

Humor / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Kijevčan svetovnega formata

Še en svetovno znan "Rus" je bil rojen v Ukrajini, namreč pisatelj in dramatik Mihail Bulgakov (1891 - 1940). Ne, Stalin ga ni preveč maral.

Kultura / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Veliko zanimanje za gimnazijski koncert

V ponedeljek, 13. decembra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani tradicionalni Veliki božični koncert Gimnazije Kranj, ki ima letos naslov Pravljice in sanjarjenja

Zanimivosti / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Denar od venčkov za ljudi v stiski

Cerklje - Družinski in mladinski center Cerklje, ki uspešno deluje že pet let v župniji Cerklje in ga vodi Nataša Urh, je tudi letos pripravil dobrodelno razstavo in prodajo adve...

Zanimivosti / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Šenčurski Godlar na znamki

Priložnostno znamko z motivom Godlarja bo Pošta Slovenije izdala na predlog etnologa Janeza Bogataja.