V Blejskem jezeru se je po skoraj štirih desetletjih ponovno pojavila invazivna vrsta ribe – sončni ostriž. / Foto: Toni Štiherle

Blejsko jezero pod invazijo sončnih ostrižev

V Blejskem jezeru se je letos močno povečala populacija invazivne vrste ribe, sončnega ostriža. Čeprav za kopalce te ribe niso nevarne, povzročajo škodo naravnemu okolju. Podobno invazivna je tudi školjka trikotničarka, ki jo uspešno odstranjujejo blejski potapljači.

»To ni edina riba, ki zaplava v bližino človeka in ga morda rahlo grizlja. Riba se bo sama umaknila, zato vanjo ni treba drezati niti se je ni treba bati.«

Bled – V Blejskem jezeru se je po skoraj štirih desetletjih ponovno pojavila invazivna vrsta ribe – sončni ostriž, kar povzroča skrbi med lokalnimi ribiči. Kot je pojasnil predsednik Ribiške družine Bled Samo Novak, so to vrsto prvič zaznali že leta 1973, a je po približno desetletju izginila. »Nato je štirideset let praktično ni bilo,« je dejal Novak, ki domneva, da so jo v Blejsko jezero prinesle ptice iz drugih jezer. Pred nekaj leti so znova opazili posamezne primerke, letos pa so priča pravi ekspanziji.

Raziskave o vzrokih za množično namnožitev sončnega ostriža, ki se drsti predvsem maja in junija, po besedah Novaka niso bile izvedene. »Lahko le predvidevamo, da so bili pogoji za drst idealni, kar med drugim vključuje primerno temperaturo vode. To bi lahko nakazovalo na dvig temperature Blejskega jezera. Prav tako ni jasno, ali je število plenilskih vrst rib, ki bi lahko uravnavale populacijo sončnega ostriža, zadostno,« je pojasnil sogovornik, ob tem pa dodal, da zadnjih sedem let v Blejsko jezero niso vlagali ščuke, ene pomembnejših plenilk sončnega ostriža.

Za človeka ni nevaren

Novak je zatrdil, da sončni ostriž za človeka ni nevaren. »To ni edina riba, ki zaplava v bližino človeka in ga morda rahlo grizlja. Riba se bo sama umaknila, zato vanjo ni treba drezati niti se je ni treba bati,« je opozoril. Vendar pa sončni ostriž povzroča škodo naravnemu okolju, saj se prehranjuje z ikrami drugih rib, vključno z ogroženimi in populacijsko redkejšimi vrstami. Pretežno se zadržuje v obalnem pasu, kjer je drstno območje, kar še povečuje škodo. Ribiči so tudi opazili, da je zelo agresiven pri iskanju hrane, kar med drugim negativno vpliva na navadnega ostriža. »Na nedavnem tekmovanju, ki smo ga organizirali blejski ribiči, je na pet sončnih ostrižev prijel le en navadni ostriž,« je povedal Novak.

Problem bo rešila narava

Ob tem verjame, da množični izlov in predatorske ribe težave s sončnim ostrižem ne bosta rešila. »Problem bo morala rešiti narava sama,« je poudaril. Po njegovem mnenju se bo populacija sončnega ostriža zmanjšala, ko bo njegova premnožitev dosegla točko, ko zanj ne bo več prostora, ali ko drst ne bo več uspešen.

Invazivna tudi školjka trikotničarka

Podobno invazivna kot sončni ostriž je školjka trikotničarka, s katero pa se že desetletje uspešno borijo blejski potapljači. V Blejskem jezeru se je po navedbah Janeza Andrejca, predsednika Društva za podvodne dejavnosti Bled, pojavila pred približno 15 leti. »Vsaka spolno zrela školjka sprosti milijone mladih školjk. Če bi jih pustili, da se nekontrolirano razmnožujejo, bi se njihova populacija v vodi močno povečala,« je pojasnil Andrejc.

Lahko povzroči ureznine

Blejski potapljači zato tedensko odstranjujejo školjke na 27 lokacijah, približno sedemdeset dni na leto. Kot je povedal Andrejc, se školjke pritrdijo le na trdo podlago, v mulju jih ni. »V obalnem pasu omejuje dostop kopalcem v jezero, saj je ostra kot nož in lahko povzroči ureznine,« je dodal. Školjka trikotničarka nima naravnih sovražnikov, njena trda lupina pa jo ščiti pred ribami. »Popolna odstranitev ni mogoča, saj je preveč invazivna, lahko jo le nadzorujemo, pri čemer pa smo bili doslej uspešni,« je še dejal Andrejc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Razlaga vaših sanj

Včasih ljudje sanjamo o stvareh, o katerih se potem sprašujemo še ves dan. Z januarjem se v prilogi Razvedrilo začenja razlaga Vaših sanj. Opišite svoje sanje in nam besedilo pošljite...

Objavljeno na isti dan


Preddvor / sobota, 24. december 2022 / 19:47

Božični koncert v preddvorski cerkvi

Preddvor – Cerkveni mešani pevski zbor Sv. Peter iz Preddvora bo božične praznike obogatil s kantato Slovenski božič skladatelja Matije Tomca, ki je izšla leta 1940. Vezni tekst je pripravil Niko K...

Nasveti / sobota, 24. december 2022 / 19:47

Nova rojstva

Najkrajša noč je že mimo in mi se pripravljamo na proslavljanje konca najdaljših noči. Pred nami je spet obdobje podaljševanja dnevov. Ne prija nam, da gremo v službe ponoči in se vračamo, ko je sp...

Preddvor / sobota, 24. december 2022 / 19:46

Tradicionalni potop božičnega drevesca

Preddvor – V Parku Bor ob jezeru Črnava bodo v nedeljo, 25. decembra, ob 17. uri ponovno potapljali božično drevesce. Dogodek bosta z legendo o Hudičevem borštu prepletala Josip Ekar in Jana Jenko,...

Gorenjska / sobota, 24. december 2022 / 13:02

Želimo mirnejši in pravičnejši svet

Božični prazniki imajo za državljane Slovenije poseben pomen. Dan po božiču, 26. decembra, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

Slovenija / sobota, 24. december 2022 / 09:44

O vojni v miru

V teh dneh po svetu spet odzvanja staro božično sporočilo: Mir ljudem na zemlji! A zemljani ga dojemamo povsem različno. Zelo (ne)stvarno je za tiste, ki živijo v vojni, le načelno pa za nas, ki (za z...