Lauingen, Schimmelturm / Foto: Karmen Štefe

Donavska kolesarska pot, 4. del

Prenočili smo v hotelu v središču Ulma. Staro mestno jedro in glavne znamenitosti smo si po prihodu na cilj ogledali že prejšnji dan. Na začetku etape smo se na ogled mesta podali še s kolesom. Najprej smo se peljali skozi ribiško četrt, kjer so zanimive lesene hiše ob reki Blau, ki se nekoliko nižje izliva v Donavo. Najzanimivejša je bila hiša, ki je nagnjena proti reki in v kateri je hotel. Vpisana je v Guinnessovo knjigo rekordov. Po enem od znamenitih mostov v ribiški četrti smo prečkali reko Blau in si ogledali staro mestno jedro z mestno hišo in znamenito katedralo. Nato smo se zapeljali čez Donavo in naredili še krog po mestu Neu-Ulm, ki leži na desnem bregu Donave in spada v zvezno deželo Bavarska, medtem ko je Ulm, ki je na levem bregu Donave, v zvezni deželi Baden-Württemberg, po kateri smo kolesarili prva dva dni. Po kratkem ogledu smo se vrnili na levi breg reke in po kolesarski poti nadaljevali pot proti cilju Donauwörth. Čakalo nas je sto kilometrov kolesarjenja po ravnini oziroma rahlo navzdol, kajti na celotni poti smo se spustili le za osemdeset metrov. Donava na tem delu teče lagodno in počasi skozi široko dolino proti severovzhodu. Ves dan smo kolesarili po levem bregu reke.

Po nekaj kilometrih smo zapustili Baden-Württemberg, tretjo največjo zvezno deželo, in vstopili v največjo in obenem najjužnejšo nemško zvezno deželo Bavarsko. Pot je bila v nekaterih delih asfaltirana, večinoma pa makadamska. V zgodovinskem mestu Leipheim, ki je med drugim znano tudi po krvavem kmečkem uporu, na vzpetini nad Donavo stoji grad Leipheim, ki so ga leta 2006 temeljito prenovili. Nekoliko nižje ob Donavi je na desnem bregu Donave mesto Günzburg z bogato zgodovino, kjer so Rimljani že leta 70 pr. n. št. zgradili utrdbo in naselje, da bi branili meje svoje dežele ob Donavi.

Kolesarili smo mimo številnih jezer, ki so v bližini reke. Mesto Lauingen leži na levem bregu Donave in velja za tipično bavarsko vojvodsko mesto. Ustanovljeno je bilo okoli leta 1200. V mestu se je rodil Albertus Magnus oz. Albert Veliki, dominikanski pater, filozof in znanstvenik, ki velja za enega največjih srednjeveških filozofov in mislecev. Znamenitost mesta je Schimmelturm, 54-metrski stražni stolp iz 15. stoletja. Naslednje mesto, skozi katero smo kolesarili, je bil Dillingen (20 tisoč prebivalcev), ki ima bogato zgodovino. Ustanovili so ga Alemani. Po reformaciji je mesto postalo rezidenca augsburških knezoškofov. Znano tudi po jezuitski univerzi, kjer je študiral tudi Sebastian Kneipp, znani zdravilec z vodo. Cilj etape je bil Donauwörth, ki leži ob sotočju rek Wörnitz in Donave.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Dve bronasti kolajni za mladi Gorenjki

Beograd - Na mladinskem evropskem prvenstvu v plavanju v Beogradu sta za nov uspeh slovenskega športa poskrbeli mladi gorenjski plavalki, ki sta se minulo sredo okitili z bronast...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...