Počitnice s knjigo (1)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 1. julij 2024 / 14:39

Šolarji so dočakali počitnice. To je čas za počitek, za nabiranje novih moči za prihodnje šolsko leto. Je pa tudi priložnost, da otroci sami ali pa skupaj s starši preberejo kakšno knjigo več, kot so jo med šolskim letom. Da ostanejo v stiku s knjigo, je še posebno pomembno za otroke s primanjkljaji na področju branja in bralnega razumevanja. Kakšne knjige izbrati zanje? S tem vprašanjem smo se obrnili na Tilko Jamnik, znano promotorko branja, ki je pred leti kot prva Neameričanka prejela priznanje Mednarodne zveze za pismenost. Velik poudarek daje družinskemu branju.

Knjiga je pomembna v vseh obdobjih življenja – tudi za spodbujanje jezikovnega razvoja. »Knjiga se mi zdi ključna za razvoj govornega in jezikovnega področja. Knjige poleg leposlovja (estetskega užitka) prinašajo znanja z različnih področij in s tem tudi besede, izraze, pojme ..., ki jih v našem vsakodnevnem pogovoru ne uporabljamo. Branje v resnici bogati besedni zaklad ne le otrokom, temveč tudi odraslim. In s tem spodbuja intelektualni, domišljijski, čustveni, socialni ... skratka vsestranski razvoj bralca. Vse to po navadi poudarjamo pri otrocih, a velja tudi za starejše; ampak v zvezi z njimi govorimo, da branje ohranja duševno in siceršnjo svežino, da je branje telovadba za možgane ... Branje različnih besedil vse življenje bralcu odpira nove in nove svetove, posreduje izkušnje preteklih rodov in znanja sodobnih ustvarjalcev, ki niso le kritični do sedanjosti, ampak tudi naravnani v prihodnost,« je na začetku poudarila Tilka Jamnik.

Je podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS. S knjigo je v stiku dnevno in za branje navdušuje bralce v Sloveniji in po svetu. Pripravlja bralne sezname, ki so namenjeni mladim – tako dobrim bralcem kot tistim z različnimi bralnimi težavami oziroma tistim, ki zaradi različnih razlogov pri izbiri gradiv potrebujejo prilagoditve različnih vrst (npr. osebam z disleksijo, oklevajočim bralcem, otrokom in mladim priseljencem, migrantom ...). Otrokom s tovrstnimi težavami je treba še posebno skrbno izbrati primerne knjige. »Če so težave večje in vztrajajo, je seveda treba poiskati pomoč strokovnjakov. Kot promotorka branja pa lahko svetujem, naj starši takemu otroku čim več berejo knjige s področij, ki ga zanimajo. Obenem pa ga spodbujajo, ob tem pa ne silijo, da poskuša z njihovo pomočjo tudi sam kaj prebrati. Otrok mora uživati v lepoti literature, ko mu starši berejo, mora spoznavati, da so z branjem dosegljiva znanja, ki ga zanimajo … To je nekakšna čustvena podpora njegovim siceršnjim prizadevanjem, da bo usvojil tehniko branja,« pravi sogovornica.

Dodaja, da je branje staršev in drugih vzgojiteljev vsakemu otroku spodbudno za njegov razvoj in še posebno bralni razvoj. »Odrasli nadaljujemo branje otroku, tudi ko začne brati sam – vse dokler sam ne pokaže in ne pove, da tega ne potrebuje več. Pri branju se namreč poglabljajo čustvene vezi med otrokom in odraslim oziroma tistim, ki mu bere. Vedno ponavljam, da je branje otrokom dejanje in dajanje ljubezni. Pri branju otroku razlagamo neznane besede, preverjamo razumevanje prebranega, vključujemo njegove izkušnje, odgovarjamo mu na vprašanja, torej ni pomembno le branje, ampak tudi pogovor in sploh vse, kar se dogaja med branjem in po njem.«

(Se nadaljuje)