Marija Stanonik, Dar Poljanski dolini, Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka, 2024, 614 strani

Dar Poljanski dolini

»Še kot osnovnošolka sem pregovorila dve sošolki, obe Mileni, da smo se neko nedeljsko popoldne s kolesi po makadamski cesti odpravile k Tavčarjevi grobnici na Visokem. Glede na naša mlada leta smo bile pravzaprav dovolj nepremišljene in drzne za tako dolgo pot. Toda takrat še ni bilo tolikšnega prometa, kot je danes! Že skoraj šestdeset let se bolj ali manj pogosto peljem z avtobusom po Poljanski dolini in še dlje. Prva štiri leta v Kranj, nato vse do danes v Ljubljano. In vsakič znova čakam na posamezne točke z enakimi mislimi in zadoščenjem; če jih zgrešim, mi je, kot da sem pozabila pozdraviti ljubo mi osebo. Čas je že, da se poklonim moji rojstni dolini z delom, ki jo zajema v celoti in sega celo čeznjo. Ta dolgoletni načrt za obravnavo tudi za slovensko kulturo pomembnih avtorjev iz Poljanske doline sem postopoma uresničevala z namenom, da bi jih predstavila v samostojni monografiji. Tako bi prišla bolj do izraza njihova lokalna profiliranost. Nalogo sem želela izpeljati v sodelovanju s škofjeloškim Muzejskim društvom, ki je od vsega zadetka opiralo svojo dejavnost prav na območje Loškega gospostva in so mi prav stiki z njim ob študiju slovenistike in etnologije odpirali oči za domačo kulturno dediščino v najširšem pomenu besede. Žal je to padlo v vodo. Da bi vendarle prispevala svoj delež v praznovanje pomembnih obletnic leta 2023, sem se v stiski obrnila na Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka. Še toliko bolj, ker nosi njegovo ime. S tem omenjena ustanova, ki opravlja pomembno kulturno dejavnost in poslanstvo na celotnem ozemlju nekdanjega Loškega gospostva in po svoji dejavnosti še edina spominja na njegov obseg …« (str. 7)

Gornje besede so prav z začetka te zajetne in dragocene knjige. V njej je avtorica zbrala svoje raziskovalne članke, nekatere že objavljene, druge napisane prav za to knjigo. Združeni v to novo celoto so dobili še večji pomen in postali dostopni širšemu bralstvu. Podnaslov knjige je: Besedna umetnost v porečju Poljanske Sore, s pogledom na Selško in zahod Sorškega polja. Posvečena je štirim jubilejem: 1050-letnici Loškega gospostva, 100. obletnici smrti Ivana Tavčarja, 10. obletnici smrti Branka Berčiča, 10. obletnici smrti Vladimirja Kavčiča. Osebno me še posebno veseli, da je naša akademikinja k celi vrsti avtorjev, ki jih je literarna zgodovina že »kanonizirala«, dodala tudi žirovskega pesnika Franca Kopača (1954–2008), prijatelja iz kroga Žirovskega občasnika. Po objavi v tej knjigi ga utegne naposled v svojo druščino sprejeti tudi slovenski parnas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 11. december 2007 / 07:00

Nesreče

Našli moško truplo Krnica - V strugi potoka Hotušnik v Krnici so v četrtek dopoldne našli mrtvega moškega. Policija je ugotovila, da gre za 61-letnega...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...