Pretentati državo še vedno vrlina
Komisija za preprečevanje korupcije je objavila letno poročilo za leto 2023: »Še vedno je prisotna miselnost, da je pretentati državo vrlina, hkrati pa vse prevečkrat opažamo obvode zakonodaje.«
Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je pred dnevi objavila letno poročilo in oceno stanja za leto 2023, lansko leto ocenjuje kot zahtevno, a uspešno. Kot ugotavljajo, je bilo največ pravnomočno zaključenih ugotovitev o kršitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije na področjih integritete, nasprotja interesov in omejitev poslovanja, prav ta področja pa so – poleg nezdružljivosti funkcij in premoženjskega stanja – tista, ki se jim je treba v naši družbi resneje posvetiti. »Če bi se ti instituti dosledno uresničevali v praksi, bi lahko predstavljali t. i. imunski sistem pri preprečevanju korupcije. Tako pa je še vedno prisotna miselnost, da je pretentati državo vrlina, hkrati pa vse prevečkrat opažamo obvode zakonodaje, ki so sicer legalni, ne pa tudi legitimni,« je poudaril predsednik komisije dr. Robert Šumi.
Komisija je lani prejela 817 prijav, kar je 18 odstotkov več kot leto prej. Rešili so 600 zadev, 123 so jih odstopili policiji in tožilstvu, 244 pa drugim organom. Uvedli so 111 prekrškovnih postopkov in izrekli 102 ukrepa. V lanskem letu je KPK izdala enajst priporočil in dve pobudi.
Med glavnimi dosežki v lanskem letu so poudarili analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva, novi predlog resolucije o preprečevanju korupcije, prevzem novih nalog in pristojnosti s področja zaščite prijaviteljev, uspešno zaključen pilotni projekt Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah in novi preventivni projekt z znanimi imeni iz sveta športa (Ilka Štuhec, Žiga Jelar in Matjaž Kek) kot prvimi ambasadorji integritete.
Na drugi strani ostajajo številni izzivi tako z vidika neustreznih zakonskih določb kot kršitev zakona in neprevzemanja odgovornosti vodilnih ljudi na funkcijah, ki bi morali biti zgled drugim, pojasnjujejo v KPK. Kot omenjeno, komisija posebno pozornost v poročilu in oceni stanja namenja obvodom zakonodaje. »Za učinkovito spremembo na bolje moramo spremeniti miselnost, ki v ospredje postavlja zgolj lastno korist, in prekiniti prakso iskanja obvodov, kako pretentati državo. Nujno je tudi sodelovanje drugih deležnikov, ki morajo prepoznati pomen integritete, odgovornosti in transparentnosti ter tudi z dejanji odločno pokazati, da je toleranca do korupcije ničelna. To so pravi koraki v smeri preprečevanja korupcije in s tem tudi omejevanja sistemske korupcije,« poudarja Šumi.